V Berlinu je po podatkih našega zunanjega ministrstva 4.000 Slovencev. Čeprav se je po napadih v Nici, Bruslju in Parizu po tihem pričakovalo, da se lahko zgodi kaj takega, so Slovenci, ki prebivajo v Nemčiji, šokirani.

Kot so dejali za 24UR, so ulice mesta bolj prazne, več je policije, a življenje kljub vsemu teče dalje. Priznavajo, da jih strah ni ohromil, saj so takšne tragedije postale evropska realnost. Živijo bolj previdno, z zavedanjem, da se v vsakem trenutku lahko zgodi teroristični napad. 

Teodora Kuhanec, ki poučuje nemščino na eni od berlinskih jezikovnih šol, je dejala, da je upala, da česa takšnega ne bo nikoli doživela. "Še v soboto sem prav na tem sejmu uživala v prazničnem vzdušju," se spominja. Za novo leto bo ostala doma in ne bo silvestrovala na prostem, pravi. 

Srečna in hvaležna, da je bila v času tragedije na varnem, je tudi študentka Hana Ostan Ožbolt, ki trenutno v Berlinu opravlja prakso. Bilo je pričakovano, a kljub vsemu šok, priznava. "Je pa to realnost, evropska realnost, svetovna realnost, ampak na enkrat je ta realnost tukaj." Pravi, da je postala bolj pozorna kot v Ljubljani, kjer nima občutka strahu. 

Martina Zupančič je takoj po napadu prejela ogromno zaskrbljenih sporočil. Sedaj se je stanje umirilo, sodelavci ne delajo nobene panike, vsi se pa strinjajo, da je bil napad grozljiv. "Toda vzdušje v mestu je drugačno. Slišati je sirene, ulice in podzemne so bolj prazne kot običajno, ljudje so mrkih pogledov."

Anže Močilnik potrjuje, da je med ljudmi mogoče zaznati malce zaskrbljenosti. A noče, da bi jim takšna strahopetna dejanja kot so mu bili priča, prišla do živega. 

MZZ: Med žrtvami naj ne bi bilo Slovencev

Vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Andrej Šter je povedal, da med ubitimi ali ranjenimi v Berlinu po še neuradnih podatkih ni slovenskih državljanov. Ministrstvo za zunanje zadeve po dogodkih v Berlinu sicer ne odsvetuje potovanj v tujino, svetuje pa previdnost vsem, ki načrtujejo potovanje.

Kot je pojasnil, bodo uradni podatki znani, ko bodo pristojne nemške oblasti objavile sezname z identitetami žrtev napada s tovornjakom na božičnem sejmu, ki je zahteval 12 življenj, okoli 50 ljudi je bilo ranjenih. Slovensko veleposlaništvo v Berlinu je po njegovih besedah v stalnem stiku z nemškim zunanjim ministrstvom in policijo.

Šter je še povedal, da se je pojasnil tudi domnevni nerazjasnjen primer pogrešane osebe v Berlinu, ko je neka ženska sporočila, da pogreša znanca, ki dela in živi v nemški prestolnici. Ko je ministrstvo danes dopoldne stopilo v stik z njo, je povedala, da se je primer razjasnil in da ob občutku, da je vse urejeno, ni več navezovala stika z veleposlaništvom. Šter je ob tem pozval vse, ki se ob nesrečah ali napadih zanimajo za svojce na MZZ ali predstavništvih v tujini, naj obvestijo ministrstvo ali druge službe, če o pogrešanih kaj izvedo.

Ministrstvo po njegovih besedah zdaj nima nobenih povpraševanj svojcev ali podjetij po morebitnih pogrešanih po napadu, zato Šter upa, da tudi tokrat ne bo žrtev med Slovenci. Dodal je, da zunanje ministrstvo po napadu v Berlinu ne odsvetuje potovanj v tujino, svetuje pa previdnost vsem, ki načrtujejo potovanje ali živijo v tujini ter jih poziva, naj "iz sebe ne naredijo dodatne tarče". Vsak naj ima ob sebi veljaven osebni dokument, urejeno zdravstveno zavarovanje in kontaktne številke, je svetoval Šter.

"Vsakomur svetujemo, da se pred potovanjem temeljito pouči, kam potuje in kakšne razmere ga tam čakajo in na sami lokaciji upošteva navodila tamkajšnjih varnostnih organov," je dejal. Pogosto namreč napadu sledi še en napad in če želimo po napadu priti čim bližje prizorišču, se izpostavljamo veliki nevarnosti, je pojasnil. Ob tem je opozoril, da nam niti doma niti v tujini nihče ne more zagotoviti stoodstotne varnosti.

Šter je še povedal, da je bil pred kratkim znova v stiku s slovensko veleposlanico v Berlinu Marto Kos Marko, ki je dejala, da Berlinčani po napadu niso v šoku ali paniki, čutiti je posebno vzdušje. Praznično vzdušje sicer miruje, preiskava še poteka, a oblasti so sporočile, da shodov in božičnih sejmov ne bodo odpovedale. 

Slovensko ministrstvo je napad ostro obsodilo. "Napad je zahteval številna nedolžna življenja ljudi, ki so se veselili v tradiciji svobodnega sveta. Nerazumnost in zavrženost tovrstnega dejanja zahtevata najmočnejšo obsodbo," so sporočili. Poudarili so še, da je Slovenija v teh težkih trenutkih solidarna z Nemčijo, zunanji minister Karl Erjavec pa je nemškemu kolegu Franku-Walterju Steinmeierju izrazil sožalje in solidarnost.

Stopnja ogroženosti nizka, policija bo posebej pozorna ob množičnih prireditvah

Slovenska policija pozorno spremlja varnostne razmere. "Ocena ogroženosti pri nas ostaja nizka," so zagotovili po napadu v Berlinu. Napovedujejo, da bodo še naprej zagotavljali varnost v državi, še posebej pozorni so ob množičnih prireditvah. Seja sveta za nacionalno varnost pa se obeta po novem letu.

"Slovenska policija v obdobju božično-novoletnih praznikov že od lanskih terorističnih napadov v evropskih mestih izvaja ciljno usmerjene ukrepe z namenom preprečevanja kršitev javnega reda in miru na javnih zbiranjih in ugotavljanja okoliščin, ki bi lahko predstavljale grožnje," so zagotovili na generalni policijski upravi.

Ob tem so poudarili, da so posebej pozorni ob dogodkih, na katerih se zbira večje število ljudi, kot so shodi, športne prireditve, zabavno-kulturne in druge prireditve, vključno s silvestrovanji na prostem in v dvoranah. Spomnili do tudi na preventivne nasvete o tem, kako ravnati ob morebitnem terorističnem napadu ali množičnem streljanju, ki jih imajo objavljene na spletni strani. Med drugim priporočajo, da je treba preventivno ravnati že ob prihodu na javni kraj, se z njim seznaniti, pogledati, kje so denimo izhodi (tudi zasilni) in objekta in evakuacijske poti. Zavedajte se nevarnosti, vendar ostanite mirni in zbrani, ob obisku dogodka oz. prostora bodite pozorni na sumljive ljudi ali okoliščine, svetuje policija.

Ob tem so pojasnili, da bodo policisti, ki bodo prvi na kraju, najprej onemogočili storilca. Ker so njihove informacije o napadalcih nepopolne, "se izogibajte hitrim kretnjam, kričanju in premikom proti policistom, odvrzite predmete, dvignite roke, ostanite mirni in upoštevajte njihova navodila", še piše na spletni strani policije.

Pahor v imenu Slovenije izrazil globoko sožalje

Predsednik Borut Pahor se je po telefonu slišal z nemškim kolegom Joachimom Gauckom in mu v svojem imenu in v imenu Slovenije izrazil globoko sožalje ter ga prosil, da prenese izraze sočutja sorodnikom in svojcem žrtev napada, so sporočili iz urada predsednika republike.

Pahor in Gauck sta se strinjala, da si moramo v takih težkih preizkušnjah stati ob strani, nemški predsednik pa je ob tem poudaril iskreno hvaležnost nemških ljudi ob solidarnosti slovenskih državljanov. Predsednika sta izrazila zadovoljstvo, da se bosta v kratkem sešla na delovnem srečanju, ki bo v začetku februarja prihodnje leto.

Slovenska veleposlanica: Žalosten dan

V nemški prestolnici je kljub praznikom žalostno, pravi slovenska veleposlanica Marta Kos Marko. Povedala je, da so tovornjak s prizorišča odpeljali, okolica trga, kjer se je zgodil napad, pa je zaprta.

Kos Markova je še dodala, da so se notranji ministri zveznih dežel ter zvezni notranji minister Thomas de Maiziere že dogovorili, da bodo božični sejmi med prihajajočimi prazniki ostali odprti. Tudi ostale prireditve, ki so napovedane, bodo potekale kot načrtovano.

Pri tem je morebitna okrepljena varnost v mestih prepuščena oblastem na deželni ravni, je pojasnila veleposlanica ter dodala, da stopnja teroristične ogroženosti v Berlinu trenutno ni povišana, pričakovati pa je, da bodo na letališčih in železniških postajah okrepili policijsko navzočnost.

Slovenija je na veleposlaništvu v Berlinu vzpostavila tudi dežurno telefonsko številko, kamor lahko Slovenci pokličejo v zvezi z napadom. Kot je povedala Kos Markova, so prejeli le en klic, kar je po njenih besedah, v celoti gledano, dober znak.

Kot je pojasnila, namreč še nimajo podatkov od berlinske policije, ali je med žrtvami kakšen slovenski državljan. "Izkušnje pa kažejo, da če bi bil, bi bili po vsej verjetnosti že obveščeni," je dodala ter še enkrat poudarila, da za zdaj nimajo uradnih informacij, da bi bil pogrešan kakšen slovenski državljan.

Iz sveta obsodbe napada v Berlinu 

Iz sveta se vrstijo odzivi na napad s tovornjakom na božični tržnici v Berlinu. Ruski predsednik Vladimir Putin ga je označil za brutalnega in ciničnega, madžarski premier Viktor Orban pa je opozoril, da so bile napadene krščanske vrednote. Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil solidarnost z Nemci. "Ta zločin nad miroljubnimi civilisti nas je pretresel spričo svoje brutalnosti in cinizma," je v sožalju nemškim oblastem zapisal Putin.

Ameriški predsednik Obama je, kot so danes povedali v uradu nemške kanclerke Angele Merkel, v ponedeljek zvečer poklical Merklovo in Nemčiji ponudil vso pomoč in podporo. Madžarski premier Orban je v pismu nemški kanclerki Angeli Merkel izrazil pretresenost nad napadom ter obsodil vse oblike terorizma. Dodal je, da je bil napad hud udarec ne le Berlinčanom, temveč celotni Evropi in skupnim krščanskim vrednotam.

Pretresenost sta izrazila tudi avstrijski kancler Christian Kern in predsednik Alexander Van der Bellen. Kern je napad označil za strašno tragedijo, obenem pa napovedal, da bodo avstrijske oblasti storile vse, da zagotovijo varnost na božičnih sejmih po državi.

Papež Frančišek je v pismu berlinskemu nadškofu Heinerju Kochu izrazil "globoko prizadetost zaradi strašnega nasilnega dejanja v Berlinu". Svojcem je izrazil sočutje in bližino ob njihovi bolečini. Dejal je, da zaupa v božje usmiljenje in moli za ranjene. Zahvalil se je tudi reševalcem in varnostnim silam.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je dejal, da zaenkrat nimajo indicev, da bi se lahko podoben napad zgodil na katerem od sejmov v Avstriji. V znamenje solidarnosti so danes zastave na avstrijskem parlamentu spuščene na pol droga.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v Veliki Gorici pri Zagrebu dejal, da so varnostne razmere na Hrvaškem dobre, a terorizem ostaja stalna grožnja.

Hollande spomnil na julijsko tragedijo v Nici

Francoski predsednik Francois Hollande in kanclerka sta po telefonu govorila o napadu. Kot so sporočili iz Elizejske palače, sta poudarila, da "neusmiljen boj proti terorizmu" ne sme škodovati vrednotam in načinu življenja v demokratičnih državah.

Hollande in Merklova sta ob tem potrdila polno mobilizacijo francoskih in nemških varnostnih sil za boj proti terorizmu. Zavzela sta se tudi za uveljavitev odločnih ukrepov na ravni Evropske unije. Francoski predsednik, ki je poklical nemško kanclerko, je znova izrazil "globoko sočutje, svoje prijateljstvo ter solidarnost celotne Francije".

Hollande je dejal, da so Francozi v tej tragediji z Nemci. V francoski Nici se je sicer poleti zgodil podoben napad s tovornjakom, v katerem je umrlo 86 ljudi, izvedel pa ga je simpatizer skrajne skupine Islamska država. Hollande je povedal, da v Franciji po napadu v Berlinu velja visoka stopnja teroristične ogroženosti, a po drugi strani poostreni varnostni ukrepi v državi veljajo že skoraj dve leti.

Švedski premier Stefan Löfven je dejal, da sta se v ponedeljek zgodili še dve odvratni dejanji v letu 2016, napad v Berlinu in atentat na ruskega veleposlanika v Turčiji. Sorodnikom žrtev je izrekel sožalje.

Iz Belgije in Nizozemske so sporočili, da so poostrili varovanje na božičnih sejmih, vendar v nobeni od njiju stopnje ogroženosti zaradi napada v Nemčiji niso zvišali.

Slovaška, ki trenutno predseduje Svetu EU, je soodgovornost za napad pripisala nemški azilni politiki. "Očitno je, da je od izbruha begunske krize več takšnih napadov," je na skupni novinarski konferenci s premierjem Robertom Ficom dejal slovaški notranji minister Robert Kalinak. Fico je ob tem nemški vladi očital, da želi prikriti povezavo med migracijami in serijo terorističnih napadov. "Letos smo bili priča zamolčanju resnice brez primere," je dejal.

Bolgarija je v odzivu na napad in ponedeljkov atentat na ruskega veleposlanika v Turčiji okrepila varnostne ukrepe. V prestolnici Sofiji med drugim poostreno varujejo diplomatska predstavništva in državne ustanove. Policistov je več tudi na krajih, kjer se običajno zbira večje število migrantov, denimo pred mošejo v središču mesta.

Med božičnimi prazniki bodo varovanje okrepili tudi na tržnicah in v nakupovalnih središčih v Sofiji. Vse obiskovalce koncerta na silvestrovo na osrednjem trgu bodo pred vstopom na območje temeljito pregledali.