Slovenija 'osamljena' na evropskem vrhu po smrtnosti zaradi alkohola

Evropski statistični urad (Eurostat) je rezultate standardiziral tako, da jih lahko primerja med vsemi državami ne glede na starost populacije. Morda najbolj zaskrbljujoč podatek se skriva v hitrem porastu žrtev (število se je potrojilo) v primerjavi z zadnjo objavljeno raziskavo leta 2011, ko je Slovenija "še" zasedala četrto mesto.

Evropski standardizirani rezultati so eno, domača statistika pa drugo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) beleži skoraj dve in pol alkoholni smrti na dan ali 890 smrti letno, skoraj polovico kot posledico alkoholne bolezni jeter. "Če bi upoštevali tudi tiste smrti, pri katerih je alkohol pridružen vzrok, kot so na primer določena rakava obolenja, nalezljive bolezni, nevropsihiatrične bolezni, srčno-žilne bolezni in še druge ter nenamerne in namerne poškodbe, bi bilo breme umrljivosti zaradi alkohola še večje," odgovarjajo na NIJZ.

Naraščanje odvisnosti od alkohola in neodzivnost politike

Štefan Lepoša je v alkoholni preventivi začel delati pred 50 leti. Danes kot upokojeni prostovoljec še naprej neutrudno pomaga v društvu Abstinent in je nad statistiko Eurostata zgrožen. "Mokra družba smo, pijemo z rojstvom in končamo s smrtjo. Ko sem začel, je Slovenija štela 80.000 odvisnikov od alkohola, danes se ta številka približuje 220.000. Kot predsednik društva, ki deluje na področju problematike alkohola, sem ravno te dni pisal ministrstvu, da se število alkoholikov zelo povečuje," opozarja.

David Razboršek, direktor zavoda Vozim s prostovoljci, zadnjih 10 let potuje po Sloveniji in pri mladih skuša popraviti to, česar odločevalci niso zmožni. Skozi osebne zgodbe invalidov in poškodovancev v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, spodbujajo zdrav odnos mladostnikov do rabe alkohola ter drugih prepovedanih drog. "Največ težav je v tem, da nobena vlada ni sprejela jasne alkoholne politike. Alkohol je tako velik problem, da ni prave politične volje. Imamo predane organizacije in ustanove, ki pa nimajo jasnih in skupnih ciljev zaradi neangažirane politike."

Več kot jasno je, poudarjata oba sogovornika, da na področju alkohola manjka sistemski zakon, denimo po vzoru kadilskega zakona. Za zdaj si organizacije pomagajo z posameznimi programi kot denimo program SOPA, imamo priporočila, ki pa jih, kot kaže, statistika prebivalstvo ne jemlje dovolj resno. "Alkoholizem je težava, ki terja dodatna znanja, dodatno izobraževanje stroke, ojačati moramo celotno verigo. Ne samo v zdravstvu, tudi v sociali, ki bi naj usmerjala družinsko življenje. V Centrih za socialno delo se srečajo z veliko več alkoholnimi težavami, kot se širša populacija sploh zaveda. Razumeti moramo, da ob alkoholikih vedno trpijo še vsaj trije družinski člani zraven in ja, zdravstvene posledice so pomembne, premalo pozornosti pa posvečamo socialnim posledicam," pravi Lepoša, ki opozarja še na upad strokovnjakov, ki so pripravljeni na delo z alkoholiki. 

Kot pravi, je v takšnih pogojih nemogoče doseči 'vizijo nič', po kateri na cestah ne bi bilo več smrtnih žrtev. "Kako se bomo pogovarjali o ničli, če je v Sloveniji več kot 200.000 alkoholikov, ki vozijo po cestah."

Pogovarjajo se o drogah, o alkoholu skoraj nič

Alkohol je danes najbolj dostopna psihoaktivna substanca. Po uradni statistiki vsak državljan, starejši od 15 let, popije skoraj 11 litrov čistega alkohola letno, kar je denimo 220 pollitrskih steklenic piva. "Pri mladih opažamo, da je alkohol vseprisoten, začenši z družino, ki poseže po pijači na vseh praznovanjih. Dijaki, s katerimi se pogovarjamo, izpostavljajo več problematičnih vidikov. Da je odnos staršev preveč toleranten, da je alkohol kljub starostni omejitvi zelo dostopen, da je alkohol prepoceni. Ogromno je tudi proizvodnje alkohola doma in posledično je še bolj prisoten," pravi Razboršek.

Mladi na njihovih delavnicah sami predlagajo večji nadzor nad potrošnjo in dostopnostjo v obliki višjih cen, želijo si tudi več izobraževanja zanje in njihove starše "In če povzamem dijaka ene izmed naših delavnic Heroji furajo v pižamah, je dejal, da se v šolah veliko pogovarjajo o drogah, o alkoholu pa skoraj nič."

Tudi Lepoša meni, da bi lahko veliko dosegli že z ustrezno intervencijo med mladimi. "Kot primer rad izpostavim Islandijo. Imeli so velik problem pitja med mladimi, do trenutka, ko so odločevalci to presekali. Zakonsko so aktivnosti, ki pri mladih sprožajo podobne odzive kot alkohol, denimo šport ali ples, zagotovili brezplačno. Tako je v nekaj letih v državi poraba alkohola med mladimi drastično upadla. Mi se žal tega ne lotevamo tako sistematsko." 

Razboršek pa opozarja še na morda najpomembnejšo posledico dostopnosti alkohola: "Razumeti moramo, da se možgani razvijajo vsaj do 24. leta, in prej kot mladi začnejo piti, večja je verjetnost, da postanejo odvisni od alkohola."