Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes na obisku v Luksemburgu predstavil prednostne naloge Slovenije za predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta, pri čemer je izpostavil, da bi lahko bilo del slovenske agende tudi reševanje statusa Kosova. V New Yorku namreč zaradi nesoglasij med stalnimi članicami VS ZN predlagajo nekajmesečni odlog odločanja o statusu, je pojasnil Rupel. Tako bi se lahko sklepna faza pogajanj o statusu odvila pod slovenskim predsedstvom EU.
Ta odlog bi morala mednarodna skupnost po mnenju slovenskega ministra izkoristiti za "nekatere popravke". Ti popravki naj bi sicer "šli v smeri izboljšanja statusa Srbov na Kosovu", ne pa proti glavni smeri - neodvisnosti pokrajine, je dejal Rupel po srečanju z luksemburškim kolegom Jeanom Asselbornom.
Cilj: Približevanje držav Zahodnega Balkana EU
Približanje držav Zahodnega Balkana EU bo sicer osrednji cilj slovenskega predsedovanja EU, kolikor bo ob podedovani agendi lahko sledilo svojim prednostnim nalogam, je poudaril minister Rupel. Konkretna cilja sta, da Makedonija začne pristopna pogajanja z EU in da Srbija sklene stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.
Bistvena elementa slovenske agende sta še uresničevanje energetske in podnebne politike ter medkulturni dialog, je poudaril Rupel. Pri slednji je izpostavil zamisel o sredozemski univerzi v Piranu, ki bi članicam EU in sredozemskim državam omogočila "institucionaliziran dialog" o resnih problemih območja.
Asselborn pa je Slovenijo pred predsedovanjem EU opogumil, da so "najboljša predsedstva majhnih in manjših držav", saj je v teh državah politična volja za napredek močnejša kot v velikih, ki so pogosto preveč osredotočene na svoje notranje probleme.
"Čarobne formule ni, vendar so majhne države v zgodovini še vedno bile sposobne dobro predsedovati EU," je poudaril in izrazil prepričanje, da bo "Ljubljana svoje delo opravila odlično". "Naša vrata so vedno odprta," je zagotovil pomoč Luksemburga, ki je EU predsedoval že enajstkrat, nazadnje v začetku leta 2005.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.