Slovenija je edina od desetih srednje- in vzhodnoevropskih pristopnic in kandidatk za članstvo v Evropski uniji, ki po pričakovanjih Evropske agencije za okolje (EEA) letos ne bo izpolnila zadanega ciljnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kot to od podpisnic zahteva Kjotski protokol.
Nasprotno, izračuni EEA kažejo, da se je v Sloveniji leta 2001 delež emisij toplogrednih plinov celo povečal, in sicer za 1,4 odstotka glede na višino v izbranem osnovnem letu - gre za leto 1986, so danes sporočili na sedežu EEA v Koebenhavnu.
Projekcije za leto 2010 pa kažejo tudi, da naj bi bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji tedaj za 9,6 odstotka višje kot v izbranem osnovnem letu, kar pomeni, da država nikakor ne bo izpolnila zadanega cilja, to je osemodstotnega znižanja emisij.
Vse ostale države - osem pristopnic z izjemo Cipra in Malte ter kandidatki za članstvo Bolgarija in Romunija - so v letu 2001 uspele precej znižati emisije toplogrednih plinov. Najuspešnejša je bila Litva, ki je dosegla skoraj 61-odstotno znižanje, država z najmanjšim uspehom pa je bila Madžarska, kjer so se emisije zmanjšale za slabih 18 odstotkov. EEA za vseh devet držav, ki so bile uspešne že v letu 2001, tudi za leto 2010 napoveduje nadaljnje zniževanje tovrstnih emisij in uresničevanje določil Kjotskega protokola.
Kjotski protokol določa, da morajo Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija med letoma 2008 in 2012 doseči osemodstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na izbrano bazno leto, ki ga je vsaka država določila sama. Madžarska in Poljska sta pod enakimi pogoji zavezani k šestodstotnemu znižanju, še sporoča EEA.
Najnovejši nacionalni izračuni kažejo, da bo šest držav - Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Poljska in Slovaška - leta 2010 brez težav doseglo ciljna znižanja, pri čemer jim bodo v pomoč domače politike in ukrepi. Najuspešnejši naj bi bili Latvija in Estonija (58,2- oziroma 56,6-odstotno znižanje emisij), najmanj pa Madžarska (šestodstotno znižanje).
Poročilo, ki obravnava tudi stanje v sedanjih državah članicah, napoveduje, da se bodo morale sedanje države članice prav tako bolj zavzeti za izvajanje dodatnih ukrepov v smeri zmanjševanja omenjenih emisij, saj brez njih letos kar 13 od 15 držav članic ne bo uspelo v zahtevani meri znižati deleža emisij toplogrednih plinov.
"Zdaj gre zares. Čas se izteka," opozarja evropska komisarka za okolje Margot Walstroem. Brez ukrepov, ki jih morajo EU in države članice izvesti v naslednjih dveh ali treh letih, ne bodo mogoče doseči ciljev iz Kjotskega sporazuma, opozarja komisarka. V pismu, poslanem državam članicam, med drugim poudarja, da bo treba čimprej modernizirati pristope do okolja ter se vsekakor držati vseh predpisanih rokov in omejitev, ki jih vsebujejo Kjotski protokol in direktive EU. Kljub pesimističnim napovedim pa "Kjotski protokol ni mrtev. Samo dih zadržuje," še meni komisarka Walstroemova, čeprav se zaveda, da se trend od zmanjševanja emisij za sedaj obrača v nasprotno smer.
V sedanjih okoliščinah bosta do leta 2010 namreč samo Velika Britanija in Švedska izpolnili svoj delež zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU. Brez nadaljnjih ukrepov se bo najslabše odrezala Španija, kjer bodo emisije kar 30 odstotkov višje od dovoljenih. Številne države so sicer že začele izvajati dodatne ukrepe, Evropska komisija pa opozarja, da brez še strožjega pristopa EU kot celoti do leta 2010 ne bo uspelo znižati emisij toplogrednih plinov za osem odstotkov glede na izbrano bazno leto 1990. V najboljšem primeru naj bi pod sedanjimi pogoji dosegla 7,2-odstotno znižanje.
Delovanje EEA je namenjeno spodbujanju trajnostnega razvoja in izboljšanju okolja v Evropi, kar si prizadeva doseči z zagotavljanjem hitrih, ciljno usmerjenih, koristnih in zanesljivih informacij tako javnosti kot strokovnim in političnim krogom. Trenutno ima agencija 31 držav članic.
