Slovenija naj bi blokirala skupno obsodbo izraelskih načrtov na Zahodnem bregu

Kot je poročal bruseljski portal, so v Bruslju pripravljali izjavo Kaje Kallas v imenu celotne EU, v kateri bi obsodila odločitev izraelske vlade, da objavi razpis za gradnjo 1200 domov za izraelske naseljence na Zahodnem bregu v okviru spornega projekta E1.

Za objavo tovrstne izjave je potrebno soglasje vseh 27 držav članic, vendar pa tega po poročanju EUobserverja zaradi nasprotovanja Slovenije, ki je pod novo vlado spremenila stališče do bližnjevzhodnega konflikta, niso dosegli.

Tako je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) v nedeljo objavila zgolj izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice, ki ima nižji diplomatski status.

Takšno izjavo lahko objavijo brez odobritve držav članic. Običajno se je poslužijo, če določeno stališče nima soglasne podpore med članicami. To se je v primeru vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas zgodilo že večkrat. Skupnim izjavam EU z obsodbo ravnanja Izraela je v preteklosti nasprotovala predvsem Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbana.

Kallasova je v svoji izjavi obsodila objavo razpisa za gradnjo 1200 stanovanjskih enot v okviru spornega projekta E1 na zasedenem Zahodnem bregu, ki "močno škoduje možnosti za rešitev dveh držav". Implementacija projekta E1, ki sicer vključuje gradnjo približno 3400 stanovanjskih enot na okoli 12 kvadratnih kilometrih površin, bi po njenih besedah razdelila Zahodni breg na dva dela.

Načrte izraelske vlade so sicer pretekli teden v skupni izjavi obsodili tudi voditelji več evropskih in drugih držav, vključno z Nemčijo, Avstrijo, Združenim kraljestvom, Kanado in Avstralijo. Tej izjavi se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Nova izjava vseh 27 članic EU glede spornega izraelskega projekta E1 na zasedenem Zahodnem bregu po oceni vlade trenutno ne bi prinesla dodane vrednosti, je medtem pojasnilo zunanje ministrstvo. Dodali so, da je Evropski svet že junija izrazil stališče do omenjenega projekta, avgusta pa je bila objavljena izjava skupine evropskih voditeljev.

Ob tem so na ministrstvu zagotovili, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno, da "Slovenija podpira spoštovanje mednarodnega prava in dogovorjeno rešitev dveh držav, ki upošteva legitimne interese obeh strani", to je izraelske in palestinske.

Na poročanje bruseljskega portala so se medtem odzvali v opozicijski SD, kjer menijo, da takšna odločitev vlade Janeza Janše "pomaga politiki Benjamina Netanjahuja, ki z nadaljnjim širjenjem nezakonitih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu izriva in segregira Palestince, vse bolj onemogoča rešitev dveh držav in dodatno oddaljuje mir". 

"Še leta 2024 je Slovenija po odločitvi Meddržavnega sodišča jasno poudarila, da mora Izrael nemudoma prenehati z vsemi naselitvenimi dejavnostmi na zasedenem palestinskem ozemlju. Naselbine so po mednarodnem pravu nezakonite, države pa ne bi smele pomagati pri ohranjanju takšnega stanja," so zapisali. 

Spomnili so, da je še junija Slovenija podprla evropske sklepe, ki so jasno opozarjali na posledice širjenja naselbin. Dva meseca pozneje pa naj bi zdaj preprečila, da bi EU kot celota ponovila enako stališče. "Takšnega obrata ni mogoče odpraviti z molkom ali splošnimi pojasnili," so prepričani. 

Od vlade pričakujejo jasna pojasnila. 

Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je dodal, da premier s takšnim dejanjem "ne razbija zgolj enotnosti EU, ampak bistveno prispeva k zniževanju diplomatske teže Slovenije znotraj EU in v mednarodnih odnosih." Skrbi ga, da Slovenija s takšno potezo "očitno prevzema vlogo 'notranjega igralca' za izraelske interese znotraj institucij EU namesto uveljavljanja skupnih evropskih vrednot in mednarodnega prava".

Odzval se je tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Prerod), ki je sporočil, da gre za "nepremišljeno dejanje z vidika dolgoročnih posledic, ki jih ima takšna odločitev za Slovenijo in njeno vlogo v mednarodnem prostoru". Dodal je, da "vlada tukaj ne govori v imenu Slovenije", in da "ne bomo dovolili, da na mednarodnem prizorišču spodkopava temeljne moralne vrednote, na katerih smo zgradili našo državo, pa tudi Evropsko unijo".

"Odločitev, ki ruši mednarodni ugled naše države in predvsem postavlja vprašanje: kaj vse bo Janez Janša še prisiljen in pripravljen narediti za prijatelja Benjamina Netanjahuja? In koliko bo ta poravnava računov stala Slovenijo?" so v odzivu zapisali v Gibanju Svoboda in odločitev označili za "sramotno". 

V stranki menijo, da premier Janša vladi Netanjahuja "vrača usluge in poravnava račune za pomoč v volilni kampanji". 

"Odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, neposrečeno poigravanje s selitvijo slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem, napovedani orožarski posli, umik upravičenih sankcij zoper visoke izraelske predstavnike, ki so si umazali roke z vojnimi zločini – vse to so bila očitno le majhna predplačila. Glavni račun še prihaja. Janša očitno postaja glavni zagovornik interesov Benjamina Netanjahuja na evropskem političnem in diplomatskem parketu. Naša država ima torej predsednika vlade, ki v Bruslju ne bo zagovarjal interesov Slovenije, temveč bo zagovarjal interese Izraela," so dodali. 

V imenu Levice se je na poročanje medijev odzvala poslanka Nataša Sukič. 

"Janševa vlada je v Bruslju izvedla skrajno nevarno, moralno zavržno in zgodovinsko sramotno potezo. Slovenija je namreč blokirala skupno evropsko obsodbo nezakonitega izraelskega širjenja naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Ker je za tovrstne odločitve potrebno soglasje vseh članic, obsodbe Izraela ne bo. S tem je Janša naznanil, da je novi Orban, kupljeni politik, čigar funkcija je zaustavljanje odločitev na ravni EU," meni Sukičeva. 

V Levici menijo, da gre v tem primeru za "neposredno spodkopavanje mednarodnega prava in odkrito kapitulacijo pred politiko apartheidskega režima". 

"Slovenija ne potrebuje hlapčevske zunanje politike, ki klečeplazi pred močnejšimi in se pajdaši z vladami, obremenjenimi z očitki o hudih kršitvah mednarodnega prava in vojnimi zločini. Potrebujemo suvereno, protikolonialno in samozavestno politiko, ki brezkompromisno brani mednarodno pravo, mir in temeljne človeške vrednote, tudi takrat, ko je to našim političnim "prijateljem" najbolj neprijetno," so še dodali. 

Predsednica države Nataša Pirc Musar medtem meni, da bi morala Slovenija podpreti skupno izjavo Evropske unije glede nadaljnjega širjenja izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. "Pri presoji kršitev mednarodnega prava veljajo enaka načela, ne glede na to, katera država jih krši," so zapisali v njenem uradu. 

Širjenje izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu je v nasprotju z mednarodnim pravom, spodkopava rešitev dveh držav in zmanjšuje možnosti za trajen mir, dodajajo. 

"Mednarodno pravo ni stvar politične izbire in pri njegovem spoštovanju ne sme biti dvojnih meril. Velja enako za vse. Slovenija iz lastne zgodovinske izkušnje dobro razume pomen suverenosti in ozemeljske celovitosti, zato mora biti pri njunem zagovarjanju še posebej dosledna. Ko so ta načela kršena, mora biti Slovenija med državami, ki jih jasno zagovarjajo," so besede predsednice povzeli v uradu.