Slovenija nadzorovana družba?

Dosedanja ureditev predvideva, da je poseg v tajnost pisem in drugih občil ter v človekovo zasebnost možen le za obdobje treh mesecev, nato pa je mogoče podaljšanje še trikrat po en mesec.

Po novem je predviden nadzor za obdobje treh mesecev, ki se lahko vsakič podaljšuje za tri mesece, novost pa je tudi prenos pristojnosti odločanja o upravičenosti posega v zasebnost s predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča na predsednika vrhovnega sodišča.

Na seji parlamentarne komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti je predstavnica pravosodnega ministrstva Andreja Lang je glede razlogov za sprejem novele argumentirala, da naj bi bila potrebna zaradi primerljivosti z drugimi državami. Poleg tega Sova “ne more učinkovito izvajati nadzora in snemanja telekomunikacij v primerih, ko obstaja velika ogroženost države”.

Sova: Neskončno prisluškovanje ni možno

Predstavnik Sove Janez Žirovnik je dejal, da morajo v primeru podaljševanja za en mesec že 14 dni po odobritvi sodišča pripravljati nov predlog za enomesečno podaljšanje. Zagotovil je, da neskončno podaljševanje nadzora ni možno, saj o tem odloča sodišče na podlagi nujnosti ukrepa in načela sorazmernosti. Poudaril je, da trimesečni rok ni absoluten. Sova mora namreč nadzor takoj prekiniti in o tem obvestiti sodišče, če ugotovi, da zanj ni razlogov.

Žirovnik je tudi prepričan, da novela ne posega v določila ustave. Ta namreč določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.

Se Slovenija spreminja v nadzorovano družbo?

Drugače to določilo ustave berejo v opoziciji, saj menijo, da ustava zahteva določitev skupne časovne omejitve posega v zasebnost. Majda Širca (LDS) je argumentirala, da bi vladna rešitev “teoretično lahko pomenila neskončno podaljševanje nadzora". Poleg tega je nasprotovala vladnemu predlogu za skrajšani postopek sprejemanja novele, saj naj bi šlo za bistvene spremembe zakona, ki naj bi bile nedopustne s stališča varovanja človekovih pravic. “Preveva nas občutek, da se Slovenija spreminja v preveč nadzorovano družbo, država pa prestopa meje zasebnosti,” je ocenila poslanka največje opozicijske stranke.

Predsednica komisije in opozicijska poslanka Majda Potrata (SD) se je med drugim sklicevala na mnenje sodnega sveta, ki meni, da bi bilo treba določiti podrobnejše kriterije za podaljševanje trimesečnega nadzora. Zakonodajna pravna služba pa je v svojem mnenju med drugim zapisala, da se postavlja vprašanje ustavnosti ureditve, povezane z omejitvijo trajanja posega.

Poleg nasprotovanja ukinitvi omejitev glede posega v zasebnost je Potrata opozorila še na širitev v noveli, ki posege dovoljuje v primerih, ko gre za ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, medtem ko sedanji zakon predvideva, da morata biti izpolnjena oba pogoja. Kritizirala je tudi nedoločne obrazložitve v zakonu glede primerljivosti z drugimi državami in vključitvijo Sove v "evropski varnostni ščit".

Koalicija: Slovenija ne more biti izjema

Na drugi strani v koaliciji brez zadržkov podpirajo vladni predlog. Miro Petek (SDS) je opozoril, da številne demokratične evropske države ne poznajo skupne časovne omejitve posega v zasebnost. Med drugim je omenil Latvijo, Italijo, Češko, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Srbijo in Črno goro, Veliko Britanijo in Luksemburg. Strinjal se je, da je vsak poseg v zasebnost poseg v človekove pravice, toda še hujši poseg naj bi bile smrtne žrtve ob terorističnem napadu.

Marjetka Uhan (NSi) je tudi podprla predlog novele ob opozorilu, da Slovenija ob vse bolj pogostih terorističnih napadih ne mora biti izjema pri sprejemanju ustreznih ukrepov.