Ocena 60, kar za slovenijo na lestvici Indeksa zaznave korupcije Transparency International pomeni 35. mesto – znova. Že od leta 2012 bolj ali manj cepetamo na mestu, kar pomeni, da ne dosegamo niti EU niti OECD povprečja. In to kljub jeseni sprejeti noveli zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so ga sicer v Transaprency International Slovenija pozdravili, a so tudi kritični. Sebastijan Peterka iz omenjene organizacije izpostavi predvsem odvzem možnosti Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) za preiskovanje korupcije v konkretnem primeru, pa onemogočanje obveščanja javnosti do zaključka sodnih postopkov.
Spomnimo samo na afero, ki je odnesla zdaj nekdanjo kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Že minuli mesec je KPK odločila v tem primeru – kako, zaradi zakona ne vemo, kar pa Pivčevi ni preprečilo, da je v javnost lansirala selektivne interpretacije poročila, celo to, da menda ni obremenilno.
In ko je jeseni v solo akciji zunanji minister Anže Logar Evropski komisiji zatrjeval, "da bo vlada RS naredila vse, kar je v njeni moči, da pospeši pregon težkih koruptivnih dejanj", smo bili že globoko v krizi koronačasa. Zdravstveni, gospodarski – in zahvaljujoč nabavi zaščitne opreme – tudi protikorupcijski. Dva glavna dejavnika korupcijskega tveganja so zaznali na KPK. Po besedah predsednika komisije Roberta Šumija na področju javnih naročil in prepleta politike ter gospodarstva.
Razkrito je bilo ozadje poteze gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je predlagal ustanovitev medresorske skupine z Mitjo Terčetom na čelu, pa plačevanje avansov – enkrat ja, drugič ne, tudi posamezne pogodbe so se obravnavale drugače.
Vprašanje pa – kaj bo res, če sploh kaj, v prihodnosti drugače. Vemo, da je že davnega leta 2013 komisija v primeru Janeza Janše in zemljišča v Trenti ugotovila, da je šlo za "razpolaganje z znatnimi sredstvi preko 200 tisoč evrov iz nepojasnjenega in neznanega izvora". Obtožnica še danes ni pravnomočna, Janša je komisiji takrat očital politično delovanje.
Pa da je Alenka Bratušek, ko je kot odhajajoča premierka kandidirala za evropsko komisarko, kršila zakon, ker se iz odločanja o svoji kandidaturi ni izločila. Takratnemu šefu KPK Borisu Štefanecu je odgovorila s tožbo. In ni edina.
Prvi protikorupcijski varuh pa opozarja, da je jesenska novela zakona na komisiji predvidevala tudi nova zaposlovanja, financiranje nevladnih organizacij preko projektov in IT nadgradnjo. "Zagotovila imamo, da bo to realizirano, a še vedno čakamo," pravi Šumi.
Skoraj 17 let stara resolucija o preprečevanju korupcije prav tako še čaka naslednico in pa vladni program transparentnosti in integritete, ki se je iztekel že konec 2019.
Štefanec: Predvsem v zdravstvu se obrne veliko denarja
"Treba je vedeti, da je ta indeks korupcije relativno statističen podatek, ki je odvisen od tega, koga sprašujejo o percepciji korupcije," je sicer opozoril nekdanji šef KPK Štefanec in navedel primer, da je Danska med petimi najmanj koruptivnimi državami na svetu, "pa so tam prek bank oprali 200 milijard evrov".
O korupciji v Sloveniji je izpostavil predvsem javna naročila v zdravstvu, kjer se velikokrat pojavlja korupcija. "Tu se obrača veliko denarja," je dejal.
Korupcija ima ime in priimek, še dodaja Štefanec, ki je kritičen do tega, da KPK po novem javnosti ne sme obveščati o podrobnostih korupcijskih dejanj, ki jih je preiskala.
KOMENTARJI (162)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.