Slovenija na 10. mestu na svetu po najstarejših prebivalcih

Leto 1987 je mejnik, ko je številka svetovnega prebivalstva dosegla pet milijard. Dve leti kasneje so Združeni narodi (ZN) razglasili današnji dan, 11. julij, za svetovni dan prebivalstva. Želeli so, da teme, povezane s prebivalstvom, ostanejo nad gladino. Gre namreč za pomembna vprašanja, o katerih je prav, da razmišljamo in nanje opozarjamo. 

V letu 2020 se bo število Zemljanov povečalo za približno 77 milijonov

Če je bilo leta 1950 na Zemlji 2,5 milijarde ljudi, nas danes na našem planetu prebiva 7,7 milijarde. Na svetu se vsako minuto rodi približno 272 prebivalcev, umre pa jih okrog 113. V letu 2020 se bo tako število Zemljanov povečalo za približno 77 milijonov oziroma za skoraj toliko, kot je prebivalcev Nemčije. Do konca stoletja pa naj bi svetovno prebivalstvo po napovedih ZN doseglo 11,2 milijarde, so povzeli podatke na Statističnem uradu RS (Surs).

Mediana svetovnega prebivalstva se vsakih pet let zviša za skoraj eno leto

Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta. To pomeni, da je polovica prebivalstva starejša od 30,5 leta, polovica pa mlajša, kar je devet let več kot pred 50 leti, ko je bila mediana starosti 21,5 leta.

Povprečno najmlajše je afriško prebivalstvo, povprečno najstarejše pa evropsko 

V Afriki je mediana starosti 19,7 leta, v Evropi 42,5 leta. V Sloveniji smo še starejši od evropskega povprečja – z mediano starosti 44,5 leta se med državami uvrščamo na 10. mesto na svetu, so navedli na Sursu.

Na spodaj prikazanih spremembah od leta 1950 do danes in projekciji prebivalstva do leta 2100 lahko vidimo, da postaja oblika svetovne populacijske piramide čedalje bolj podobna škatli, torej relativno ožja na spodnjem delu in širša na zgornjem, kar je rezultat čedalje daljše povprečne življenjske dobe, nižje umrljivosti otrok in nižanja stopnje rodnosti.

Rodnost povsod po svetu pada, najvišjo stopnjo ima Afrika, najnižjo Evropa

Celotna stopnja rodnosti oziroma povprečno število živorojenih otrok na žensko je ključna spremenljivka, ki kaže razvoj svetovnega prebivalstva. Po podatkih ZN je ženska še leta 1966 rodila povprečno pet otrok, če gledamo na svetovni ravni. Od takrat se je stopnja rodnosti zmanjšala za polovico in je zdaj že pod 2,5 otroka na žensko. ZN ocenjujejo, da se bo do leta 2070 še znižala, in sicer na 2,08, po letu 2085 pa naj bi padla pod dva otroka, kar bi potem dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva, navaja podatke Surs.

V Evropi, ki je danes celina z najnižjo stopnjo rodnosti, je celotna stopnja rodnosti konec prejšnjega tisočletja padla na 1,43 otroka na žensko, a se v zadnjih letih rahlo zvišuje (zdaj je 1,61), do leta 2100 naj bi se po napovedih ZN stabilizirala na 1,77.

Na drugi strani je Afrika celina z najvišjo celotno stopnjo rodnosti – s 4,44 otroka na žensko. A tudi tam od začetka 80. let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro pada. Srednja ocena ZN napoveduje, da naj bi rodnost do konca 21. stoletja tudi v Afriki padla na 2,14 otroka na žensko, še povzema Surs.

Slovenija

V Sloveniji se je celotna stopnja rodnosti zniževala vse do leta 2003, ko je bila 1,20 otroka na žensko, od takrat se je počasi višala in v 2019 dosegla vrednost 1,61, kažejo podatki Sursa.

Prebivalstvo Slovenije sicer predstavlja manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih petdesetih letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 370.000 ali za malo več kot petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 50.000.

Po podatkih projekcij prebivalstva EUROPOP2019 naj bi število prebivalcev Slovenije naraščalo še približno do leta 2024, takrat naj bi nas bilo 2.116.000, nato pa je predviden počasen upad. Leta 2060 naj bi imeli spet manj kot dva milijona prebivalcev, so strnili napovedi na Sursu.