Slovenija mora vrniti osem milijonov evropskih sredstev

Ministrstva in državni uradniki pogosto radi stavijo na evropska sredstva, ki pa imajo to "slabost", da jih je treba porabiti, za kar so namenjena. Evropska komisija je te dni objavila, da mora 14 držav, med njimi tudi Slovenija, v skupno evropsko blagajno vrniti 179,83 milijona evrov neupravičeno porabljenih sredstev za kmetijsko politiko.

Največ sredstev, okoli 40 milijonov evrov, morata vrniti Velika Britanija in Poljska, Slovenija pa dobrih osem milijonov evrov.

V primeru Slovenije se popravek predlaga zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča, vključno z neupravičenimi izplačili, napačnim izračunom sankcij in retroaktivnimi izterjavami zaradi neupravičenih izplačil. Višina je določena pri 8,09 milijona evrov.

Iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so sporočili, da je prvotni predlog komisije znašal 8,4 milijona evrov, vendar je bil v postopku pred spravnim organom znižan.

Po prvotnih ocenah bi bila lahko za vsa leta od 2006 do 2008 uporabljena petodstotna finančna korekcija v okvirnem znesku 16 milijonov evrov, vendar je slovenskim organom že med rednim revizijskim postopkom uspelo prepričati Komisijo, da je teža ugotovljenih kršitev manjša.

Evropski revizorji so Sloveniji očitali pomanjkljivosti na področju sistema za identifikacijo zemljišč, saj naj bi bile med upravičene površine v nekaterih primerih vključene tudi neupravičene površine (npr. ceste), nekatere površine pa so bile v grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (gerki) umetno povezane s t. i. mostički ali dolgimi in ozkimi povezovalnimi pasovi. Revizorji so Sloveniji očitali tudi pomanjkljivosti na področju kontrol na terenu ter pri izračunih izplačil in sankcij v primeru kršitev.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter agencija sta po prvih prejetih revizijskih ugotovitvah pristopila k odpravi očitanih pomanjkljivosti, zato so bile v preteklih letih te že odpravljene.

Zagotovljeno je redno posodabljanje evidence gerkov, odpravljeni so bili t. i. mostički, v register kmetijskih gospodarstev se redno prenašajo vsa ugotovljena neskladja, v uporabi je nov pravilnik o registru, ki izboljšuje nadzor nad prijavo upravičenih površin, vzpostavljen je sistem za ugotavljanje in sankcioniranje namernih kršitev.

Prav tako izračun izplačil in sankcij poteka v skladu s predpisi, potekajo pa tudi postopki za odvzem neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic in izterjavo neupravičeno prejetih sredstev.

Velika Britanija bo morala vrniti 40,4 milijona evrov zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča in v geografskem informacijskem sistemu, pri pregledih na kraju samem ter izplačilih in sankcijah na Škotskem. Med drugim bo morala še 18,6 milijona evrov vrniti zaradi pomanjkljivosti pri dodelitvi pravic.

Kot pojasnjujejo v Komisiji, so članice pristojne za upravljanje večine izplačil v okviru skupne kmetijske politike, ki se opravijo pretežno prek njihovih plačilnih agencij. Pristojne so tudi za nadzor.

Komisija vsako leto opravi več kot 100 revizij, s katerimi preveri, ali sta nadzor članic in njihovo odzivanje na pomanjkljivosti zadostna. Če med revizijo ugotovi, da država sredstev EU ne upravlja in ne nadzoruje dovolj dobro, da bi lahko zagotovila njihovo ustrezno uporabo, lahko od nje zahteva, da sredstva vrne.