'Slovenija mora biti blazno odprta država'

S podpisom arbitražnega sporazuma o načinu reševanja spora glede meje s Hrvaško smo po besedah premierja ne le rešili izjemno zahteven problem, ampak tudi okrepili ugled Slovenije v EU in širši mednarodni skupnosti. Če spor o meji v tem mandatu ne bo rešen, bo imel tisti, ki se bo v prihodnosti soočil z njim, "neskončne težave", ocenjuje premier in priznava, da ne bi znal tej osebi prav ničesar svetovati, saj dobre alternative arbitražnemu sporazumu preprosto ne vidi.

Izrazil je željo po novem, čim prejšnjem sestanku predsednikov parlamentarnih strani, na katerem ne bi govorili zgolj o sporazumu s Hrvaško, temveč tudi o širši geopolitilni situaciji Slovenije, njenih prizadevanjh v Jugovzhodni Evopri in njeni vlogi v mednarodni skupnosti, še zlasti v Evropski uniji.

Janša upa, da sporazum ne bo prišel skozi proceduro

Prvak opozicijske SDS Janez Janša je v ob prvi obletnici vlade dejal, da se je vlada s "soliranjem" pri urejanju odprtih vprašanj s Hrvaško "zaplezala". Po njegovih besedah odločitev za podpis arbitražnega sporazuma ni bila dobra in bo imela trajne posledice za slovenske nacionalne interese, če bo šla skozi celotno proceduro, za kar Janša upa, da ji ne bo uspelo. Ob tem je nadaljeval, da bo imela ta odločitev tudi politične posledice v smislu, da bo s tem nastalo novo sporno vprašanje za slovensko prihodnost, na podlagi katerega bo vedno znova možno obujati delitve. "Vsak narod se mora poskušati izogibati ravnanjem, vsaka pametna politika mora poskušati delati korake, ki pri pomembnih stvareh omogočajo čim širše soglasje. Če se tega ne počne, se te sporne točke nabirajo in namesto, da bi se ukvarjali s prihodnostjo, se potem politika vedno ukvarja s temi spornimi orehi," je še poudaril.

SLS: Delali v interesu tujine, ne domovine

V SLS pa so zapisali, da je premier Pahor na zunanjepolitičnem področju v svojem prvem letu vladanja razočaral, saj je slovensko zunanjo politiko, ki je bila v tem letu usmerjena predvsem na odnose s Hrvaško, vodil v skladu z željami tujine, ne pa v interesu domovine. Vlada s predsednikom Pahorjem po mnenju SLS v tem letu ni storila niti koraka, da bi se Hrvaška pred vstopom v EU umaknila z zasedenih delov slovenskega ozemlja in še manj, da bi odločno zaščitila ohranitev teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem, o čemer se po prepričanju SLS sploh ne bi smeli pogajati.

Okrepiti tudi gospodarsko prisotnost v tujini

Na Zahodnem Balkanu Slovenija ne želi okrepiti le svoje politične, ampak hkrati tudi gospodarsko prisotnost. Kot je sicer danes spomnil premier, bo Slovenija z novim zakonom o zunanjih zadevah svojo zunanjo politiko na sploh v veliki meri podredila ambicijam gospodarstva in okrepila gospodarsko diplomacijo.

Napovedal je tudi, da bodo v skladu s tem na diplomatske položaje imenovani novi ljudje, in sicer gospodarski atašeji ter direktorji t. i. ekonomskih pisarn. Slednje namerava vlada odpreti tam, kjer nima veleposlaništev. To bo tudi pomagalo pri uresničevanju še enega cilja vlade, to je razpršiti tako izvozno odvisnost Slovenije kot tudi priložnosti za investicije tujih partnerjev v Sloveniji. Slovenija mora biti "blazno odprta država", je še poudaril in zatrdil, da ni razloga za strah pred tujimi investicijami, pomembno pa je, da se pri tem dobro izpogajamo. Kot strateško pomembne investicije je sicer med drugim izpostavil naložbe Deutsche Bahna v železnice, Renaulta v avtomobilsko industrijo, ruski Južni tok, pa tudi iskanje možnosti za naložbe iz Kitajske, Indije, južnoameriških držav ipd.