Statistični urad Republike Slovenije je danes predstavil podatke o mladih na trgu dela. Po besedah predstavnice urada Irene Svetin je bilo v letu 2010 od približno 240 tisoč Slovencev starih od 15 do 24 let delovno aktivnih le 82 tisoč. Od tega jih je le 36 tisoč redno zaposlenih, 31 tisoč jih dela preko študentskih servisov, tisoč pa opravlja druge oblike dela.
Medtem ko se jih je v opravljeni anketi 14 tisoč opredelilo za brezposelne, je na zavodu dejansko registriranih le 11 tisoč mladih. "Razmerje kaže na neko anomalijo na trgu dela, saj je pri celotni populaciji razmerje ravno obratno. Razloga za razlike pri mladih sta verjetno dva: prvi je ta, da si študenti ne morejo privoščiti stalne zaposlitve, saj študija ne morejo uskladiti z rednim delom. Po drugi strani se pa tudi študenti, ki imajo status, ne morejo prijaviti na zavod," je pojasnila Svetinova.
Kar 84 odstotkov mladih živi pri starših
Zanimiv podatek je tudi stopnja tveganja revščine med mladimi, kjer se je po podatkih Eurostata Slovenija izkazala za mladim najbolj prijazno državo v Evropski uniji. Medtem ko evropsko povprečje v stopnji tveganja revščine znaša kar 20,5 odstotka, ta pri nas znaša komaj 8,4 odstotka. Pa smo mladi resnično varni? Svetinova odgovarja, da je podatek nerealen. "Eden od glavnih razlogov za tak rezultat je dejstvo, da v Sloveniji kar 84 odstotkov mladih živi s starši," pojasnjuje. Razlog so tudi socialni prejemki, saj je bilo v letu 2010 14 tisoč prejemnikov socialne pomoči (okoli 230 evrov), 60 tisoč štipendistov (dijaki v povprečju prejemali 146, študenti 209 evrov) in 618 prejemnikov denarnega nadomestila za čas brezposelnosti (540 evrov). Med razloge spada tudi delo preko študentskih servisov, preko katerih je lani služilo denar 31 tisoč mladih, ki so v povprečju mesečno prejemali malo manj kot 300 evrov.
Pri iskanju zaposlitve se Slovenci znajdemo sami
Kot je nadaljevala, kar 60 odstotkov mladih zaposlitev išče prvič, preden službo tudi dobijo, v povprečju preteče kar devet mesecev in pol. "Pri celotni populaciji doba iskanja zaposlitve traja šest mesecev," je primerjala. Slovenci smo sicer po njenih besedah pri iskanju zaposlitve precej inovativni, saj kar 90 odstotkov mladih delo išče s pregledovanjem oglasov v časopisih in revijah, skoraj 88 odstotkov se je obrnilo na sorodnike in prijatelje, 74 odstotkov pa neposredno na delodajalca. "Presenetljiv pa je podatek, da jih je manj kot 55 odstotkov iskalo delo na Zavodu RS za zaposlovanje. To lahko pomeni, da mladi ne zaupajo zavodu ali pa si ob študiju enostavno ne morejo privoščiti rednega dela, ki ga sicer zavod ponuja," pravi.
KOMENTARJI (206)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.