
Slovenija se je na letošnji lestvici globalnega indeksa miru (GPI) kot edina izmed novih članic EU in držav srednje in jugovzhodne Evrope uvrstila v prvo deseterico najbolj miroljubnih držav – s Finsko si deli deveto mesto. Nanj se je povzpela z lanskega 16. mesta. Prvo mesto na lestvici je zasedla Nova Zelandija, zadnje pa Irak.
Pri ocenah od ena do pet, pri čemer ena pomeni "najbolj miroljuben", si je Slovenija najvišje ocene med drugim prislužila pri številu umorov na 100.000 prebivalcev, številu zaprtih ljudi, stopnji nasilnega kriminala in spoštovanju človekovih pravic. Oceno dve je med drugim dobila pri odnosih s sosednjimi državami in verjetnostjo nasilnih protestov, oceno tri pa le pri vojaški razvitosti.
Od leta 2007 malo sprememb
5. mesto: Avstrija
27. mesto: Madžarska
36. mesto: Italija
49. mesto: Hrvaška
Globalni indeks miru je letos že tretje leto zapored za skupino Vizija človeštva pripravil Inštitut za ekonomijo in mir v Washingtonu v sodelovanju z londonskim inštitutom Economist Intelligence Unit (EIU). Na podlagi 23 kriterijev je bil indeks izmerjen v 144 državah. Med kriteriji so med drugim število vojakov države v mirovnih operacijah, spoštovanje človekovih pravic, prodaja orožja v tujino in odnosi s sosednjimi državami.
Naziv najbolj miroljubne države si je letos prislužila Nova Zelandija, ki je s prvega mesta izrinila Islandijo. To je po mnenju Inštituta za ekonomijo in mir, ki je izpostavil vpliv gospodarske krize na varnost, pokazatelj tega, kaj kriza povzroča v najbolj miroljubnih državah – Islandija je bila namreč po bankrotu priča nasilnim protestom.
Sicer pa se je lestvica od prve objave leta 2007 bolj malo spremenila. Skandinavske in evropske države še vedno zasedajo vodilna mesta, države, ki jih najeda nasilje, kot sta Afganistan in Somalija, pa so se vnovič znašle pri dnu. Zadnje mesto je tudi tokrat zasedel Irak. ZDA so lansko uvrstitev izboljšale za šest mest in letos zasedajo 83. mesto, kar je raziskava pripisala manjši verjetnosti za teroristične napade.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.