'Slovenija lahko več kot pri varnostnih jamstvih prispeva k iskanju miru v Ukrajini'

Tudi varnostna jamstva za Ukrajino, glede katerih so bile članice G7 danes po premierjevih besedah enotne, namreč lahko začnejo veljati šele, ko bo mir v državi.

"Slovenija lahko malo pripomore pri jamstvih, mogoče bo lahko več pripomogla pri iskanju miru," je poudaril. Dodal je, da bo o morebitni pridružitvi Slovenije dogovoru skupine G7 odločal državni zbor.

"Zagotovo bomo tudi to vprašanje odprli na odboru za zunanjo politiko, in če se bo odbor odločil za podporo, bomo seveda to potem tudi izpolnili," je povedal po ustanovnem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina.

To zasedanje je premier označil za zgodovinsko, saj predstavlja prvi korak približevanja Ukrajine zvezi Nato. "Danes je predsednik Zelenski kot enakopraven član sedel za mizo s predstavniki članic Nata. Mislim, da je to najboljši dokaz tega, kako močna je podpora vseh članic Nata prizadevanjem Ukrajine v njenem pravičnem boju proti agresorju in njenem pravičnem boju za dosego miru," je povedal premier.

Golob izpostavil pomen opreme za civilne namene

Glede torkovih kritik ukrajinskega predsednika na račun neodločnosti držav članic, ki so sicer Ukrajini zagotovile, da bo postala članica, a je niso povabile v Nato, je Golob dejal, da so bila ta "navidezna nesoglasja odpravljena".

Ukrajinski boj proti agresorju bo še naprej podpirala tudi Slovenija, pri čemer je premier izpostavil predvsem opremo za civilne namene, kot so medicinski pripomočki in razminiranje.

"V zadnjem času poskušamo pomagati predvsem na področjih tako imenovane dvojne uporabe," je pojasnil. Pri tem je poleg razminiranja omenil tudi brezpilotne letalnike.

Premier Golob s poljskim predsednikom Dudo tudi o oklepnikih rosomak

Kot je premier poudaril v izjavi za novinarje ob koncu dvodnevnega vrha Nata, je v pogovoru s poljskim predsednikom izpostavil tudi to, da je Slovenija trenutno v fazi odločanja o tem, s katero od zavezniških držav bi šla v posel nakupa oklepnikov.

"Poljske oblasti smo ponovno pozvali, da bi njihov ponudnik dal čim boljšo oziroma čim bolj konkurenčno ponudbo. Nenazadnje so se oklepniki rosomak, s katerimi je opremljena poljska vojska, v preteklih operacijah izkazali kot eni najbolj zanesljivih oklepnikov. Zato so zanimivi tudi za Slovensko vojsko," je dejal.

Tako kot že po torkovem pogovoru s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim je prav tako govoril o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov, je poudaril, da se vlada o tem pogovarja zgolj z vladami drugih držav, in ne neposredno s proizvajalci ali posredniki.

Slovenija oklepnike kupuje, potem ko je odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR.

Povečanje izdatkov za obrambo je bila sicer ena od osrednjih tem zasedanja voditeljev držav članic Nata v litovski prestolnici v okviru krepitve obrambne in odvračalne drže. Potrdili so novo zavezo glede obrambnih izdatkov, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, in ne več zgornja meja.

Podprli pa so tudi nove regionalne obrambne načrte, in sicer za severno, osrednjo in južno regijo, del katere je tudi Slovenija. Premier Golob je izrazil zadovoljstvo, ker obrambni načrti, predvsem za jug, ne obsegajo samo Evrope. Obsegajo tako globalni jug, to je Afriko, kot tudi boj proti terorizmu, je dejal.

V Vilni tudi Tanja Fajon in Marjan Šarec

Vrha sta se udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec, ki je v nagovoru na neformalnem zasedanju Severnoatlantskega sveta na ravni ministrov za obrambo izrazil zadovoljstvo nad potrditvijo zgodovinskega paketa obrambnih načrtov za krepitev kolektivne obrambe zavezništva, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Šarec je zagotovil, da bo Slovenija z ustreznim prispevkom prevzela svoj delež bremena.

Ob tem je opozoril tudi na pomen Zahodnega Balkana in potrebo po spremljanju varnostne situacije ter pripravljenosti za ohranjanje miru in stabilnosti.

Ob robu zasedanja se je srečal tudi s poveljnikom Nata za transformacijo Phillipom Lavignem, s katerim sta v pogovoru največ pozornosti namenila organizaciji Natovega inovacijskega izziva, ki ga bo Slovenija gostila jeseni skupaj z Zavezniškim poveljstvom za transformacijo. Njegov namen bo spodbuditi razpravo o zagotavljanju najboljših praks za ustrezno odzivanje na krizne situacije.

Zunanja ministrica Fajon pa se je udeležila srečanja ženskih voditeljic Leadership Matters, ki ga je gostila posebna predstavnica generalnega sekretarja zveze Nato za ženske, mir in varnost Irene Fellin.

"Potrebujemo več žensk na odgovornih položajih. Me, ki imamo privilegij, da lahko danes soodločamo, moramo to omogočiti tudi drugim ženskam. Mislim še posebej na trpeče, a pogumne ženske v Ukrajini, ki se ne vdajo. Omogočiti jim moramo, da bodo lahko soodločale o prihodnosti povojne Ukrajine," je poudarila Fajon.