Pravosodna ministrica: Mnenje pravobranilke ni ne zmaga ne poraz

Sodišče EU v Luksemburgu je danes objavilo mnenje generalne pravobranilke Juliane Kokott v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Mnenje za sodišče sicer ni zavezujoče. 

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očita, da so z obsežno hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije brez dovoljenja ECB kršili nedotakljivost arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Slovenski organi sicer menijo, da je ta očitek nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.

Poleg tega komisija v tožbi ugotavlja tudi kršenje dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru preiskave v Banki Slovenije julija 2016, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Slovenska stran zavrača tudi ta očitek.

Pravobranilka v sklepnih predlogih na 21 straneh podpre oba očitka komisije, ki se sicer prekrivata. Ugotavlja, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 22 v povezavi s členom 18 protokola 7 o privilegijih in imunitetah EU.

Izpostavlja tudi, da Slovenija s tem, ko po zasegu ECB ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila obveznosti iz člena 18 protokola 7.

Protokol v svojem prvem členu določa, da so prostori in stavbe Unije nedotakljivi, da se ne smejo preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti ter da nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja sodišča. Člen 2 protokola določa, da so arhivi Unije nedotakljivi. Člen 22 določa, da se protokol uporablja tudi za ECB.

Člen 18 protokola pa določa, da institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi članic pri uporabi tega protokola. Člen 18 tako tudi konkretizira načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4 pogodbe EU, pojasnjuje pravobranilka v sklepnih predlogih.

"Sodišče mora v obravnavani zadevi razrešiti razmerje napetosti, v katerem sta lahko interes Unije za ohranitev delovanja in neodvisnosti ECB ter interes članic Unije za učinkovitost njihovih ukrepov kazenskega pregona," pojasni pravobranilka bistvo primera, ki je pomemben presedan.

Pravni postopek proti Sloveniji namreč odpira pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami Unije. Protokol o privilegijih in imunitetah je redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako članicam in institucijam zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov Unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, so pred časom izpostavili v komisiji.

Slovenskih predstavnikov na kratkem branju sklepnih predlogov danes v Luksemburgu ni bilo. Slovenska zastopnica Katja Rejec Longar je sicer junijsko ustno obravnavo primera ocenila kot zelo pozitivno, saj da so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena slovenskim argumentom.

Odziv pravosodne ministrice

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je v izjavi za medije pred sejo odbora DZ za pravosodje dejala, da ministrstvo stališča pravobranilke uradno še ni prejelo, zato ga podrobneje ne more komentirati, saj ga mora najprej preučiti, ker da gre "nedvomno za izjemno obširen in podroben dokument".

Izpostavila je stališče ministrstva, da so "v skladu s pravno državo tožilec in vlada dolžni spoštovati odločitve naših sodišč". Odločitev Sodišča EU bo v vsakem primeru precedenčna, saj bo prvič zares pojasnjeno, kateri so tisti privilegiji in imunitete, ki jih imajo institucije EU.

Sodišče EU sicer pri svojem odločanju ni vezano na mnenje pravobranilke. "Seveda pa ne poznam samega kazenskega postopka in dokazne vrednosti arhivov, to pozna državni tožilec, ne glede na izid pa bomo končno vedeli, kaj se šteje za arhive EU, saj doslej to ni bilo popolnoma jasno," je dodala ministrica.

Janša pisal von der Laynovi

Ali sodba sploh bo, sicer ni jasno. Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je namreč le nekaj dni pred junijsko obravnavo odjeknila novica, da se je premier Janez Janša v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru potrdila pripravljenost na dialog.

Premier Janša je nato julija povedal, da bi poskus dogovora za umik tožbe lahko okvirno pomenil to, da bi predstavniki ECB prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati. Pogovori med komisijo in Slovenijo naj bi po njegovih besedah potekali do jeseni.

Pogovori z Evropsko komisijo glede tožbe proti Sloveniji še naprej potekajo, so pojasnili v kabinetu predsednika vlade. Mnenja pravobranilke na Sodišču EU, da je Slovenija kršila evropsko pravo, pa ob tem niso komentirali.

Na sodišču pravijo, da informacij glede morebitnega umika tožbe nimajo in da se je treba z vprašanji obrniti na Komisijo, kjer pa so povedali, da od izmenjave pisem ni svežih informacij in da čakajo na mnenje. Tudi na slovenski strani je neuradno slišati, da ni premikov glede vprašanja odstopa od tožbe. Umik tožbe je sicer mogoč vse do izreka sodbe, ki se pričakuje konec leta.