Slovenija korak bližje uvedbi biometrične osebne izkaznice

Novela zakona o osebni izkaznici je potrebna, ker je uredba Evropskega parlamenta in Sveta državam članicam EU naložila, da morajo 2. avgusta 2021 začeti izdajati biometrične osebne izkaznice. Te bodo po predlogu vsebovale čip, na katerem bo shranjen zapis dveh prstnih odtisov in fotografije obraza imetnika dokumenta, je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler.

V poslanskih vrstah so noveli naklonjeni in pozdravljajo uvedbo biometrične osebne izkaznice. Po besedah poslanke SMC Janje Sluga je ta nadgradnja zelo dobrodošla, se je pa vprašala o smiselnosti digitalne identitete za otroke, ki delno opravilno sposobnost dobijo pri 15 letih. Kangler je pojasnil, da je pri 12 letih postavljena meja, ko se shranijo prstni odtisi, ni pa nujno, da se takrat že aktivira elektronski podpis. Poslanec NSi Andrej Černigoj pa je pozdravil tako starostno mejo, saj so mladi po njegovih besedah v dobi tehnologije vse bolj aktivni, zato se mu zdi prav, da jim dajo to pomembno vlogo.

Urejanje fiktivnih prijav prebivališča 

Člani odbora so podprli tudi predlog novele zakona o prijavi prebivališča, s katero želi vlada urediti fiktivne prijave prebivališča. Zato novela med drugim ponovno uvaja krajevno pristojnost za prijavo prebivališča, kar pomeni, da bo lahko posameznik prijavil stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja.

"Lokalni uradniki so tisti, ki najbolj poznajo razmere v svojem okolju in bodo morebitne zlorabe oziroma okoliščine najbolje upoštevali," je ocenil poslanec NSi Blaž Pavlin. Poslanec LMŠ Rudi Medved je ob tem opozoril, da bi lahko to predvsem za ljubljansko upravno enoto predstavljalo težavo. Po njegovi oceni je tudi nujno, da pri ugotavljanju stanja na terenu pomaga policija in da se zagotovijo dodatni kadri.

Glede na predlog novele se bo ob prijavi stanodajalca, tako kot to že velja za posameznika, zavezalo, da ob prijavi navede resnične podatke. Ob vsaki prijavi bo uradna oseba dolžna preveriti podatke o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, in število že prijavljenih oseb na naslovu. Z zakonom bodo predpisani tudi površinski standardi za prijavo prebivališča.

To je med drugimi pozdravil poslanec SDS Tomaž Lisec. Njegov poslanski kolega Branko Grims pa je opomnil, da so upravne enote v preteklosti imeli različne vatle pri preverjanju dejstev, fiktivna prebivališča pa da so se izkoriščala po dolgem in po čez. Slednje je izpostavil tudi poslanec SNS Dušan Šiško.

Po besedah poslanca Levice Boštjana Koražije pa je treba biti previden in ob tem se je vprašal, kaj se zgodi, če si socialno ogrožena oseba ne more privoščiti dovolj velikega stanovanja. Tudi Sluga je opomnila, da je treba najti rešitev, ki ne sme biti ovira za prijavo prebivališča v takem primeru.

Področja vojnih grobišč, vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja prenesli na obrambno ministrstvo 

Odbor je tudi prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o državni upravi, ki spreminja področja dela treh ministrstev. Zaradi predlaganih sprememb in dopolnitev na ministrstvih ocenjujejo, da bo izvajanje nalog ministrstev in vlade učinkovitejše in bolj transparentno.

Po predlogu se področja vojnih grobišč, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, ki so trenutno umeščena na ministrstvo za delo, prenese na ministrstvo za obrambo. V okviru katerega je predvidena ustanovitev Uprave za vojaško dediščino kot organa v sestavi ministrstva, glede česar imajo pomisleke v SD, je dejala poslanka Bojana Muršič.

Položaj romske skupnosti 

Člani odbora so v zadnjem delu današnje seje opravili obravnavo poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2019. Direktor Urada vlade za narodnosti Stane Baluh je v predstavitvi izpostavil izjemno dobro sodelovanje državne ravni in romske skupnosti na področju financiranja, z RTV Slovenija kar se tiče oddaj za Rome, izpostavil je tudi področje izobraževanja ter "velik korak naprej ministrstev za izobraževanje in za delo za hitrejše vključevanje romske skupnosti v družbo". Ocenil je sicer, da napredek je, a jih čaka še precej dela, predvsem opažajo premajhen napredek s strani romske skupnosti, ki se ne odziva dovolj na ukrepe na lokalni in nacionalni ravni.

Predstavniki različnih resorjev so med projekti, ki so se izkazali za uspešne, izpostavili romske pomočnike v šolah, ki so se tako dobro obnesli, da jih bodo s prihodnjim šolskim letom sistemizirali, pa tudi razpis za prve policiste, pripadnike romske skupnosti. Kot kaže, bodo uspešno zapolnili ta delovna mesta na policijskih upravah Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana. Uspešni so po oceni ministrstev tudi dnevni centri za Rome.

Fatmir Bečiri iz Sveta romske skupnosti v Sloveniji je opozoril predvsem na velike razlike med Romi v različnih delih države, težave so po njegovih besedah na jugovzhodu Slovenije bistveno večje kot drugod. Kot je dejal, v romski skupnosti pričakujejo bolj življenjske programe za izboljšanje življenja Romov, predvsem na področju izobraževanja, zaposlovanja in urejanja bivalnih razmer.

Tudi poslanec Dušan Šiško (SNS) je opozoril, da se v nekaterih občinah še vedno srečujejo z nazadovanjem romske skupnost. Predrag Bakovič (SD) pa je pozval, naj se v šolah, ki imajo romske otroke, znižajo normativi za razrede. Odbor se je s poročilom seznanil in sklenil, da njegova obravnava na plenarni seji DZ ni potrebna.