'Slovenija je še vedno ciljna in tranzitna država žrtev trgovine z ljudmi'

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi je tudi lani izvajala naloge v okviru svojih pristojnosti in dejavnosti, določenih v akcijskem načrtu za boj proti trgovini z ljudmi v obdobju 2021–2022. Sestala se je trikrat, poleg tega je bil zaradi obravnave tem s področja prisilnega dela dvakrat sklican sestanek delovne skupine v ožji sestavi. Enkrat pa se je ta sestala zaradi načrtovanja preventivnih dejavnosti, usmerjenih v informiranje državljanov Ukrajine in ozaveščanje splošne javnosti o trgovini z ljudmi, izhaja iz poročila.

Poročilo zajema tudi delo Policije in tožilstva. Policija je lani obravnavala 25 osumljencev za šest kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ter prepoznala pet žrtev in 14 potencialnih žrtev trgovine z ljudmi. Kot žrtve prostitucije in prisilnih porok je obravnavala državljanke Kolumbije, Venezuele in Slovenije. Med potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi pa navaja tudi devet moških iz Indije.

Je pa Policija lani obravnavala tudi 1844 kaznivih dejanj kršenja temeljnih pravic delavcev, pri čemer so bili ugotovljeni elementi delovnega izkoriščanja. Glede na leto 2021, ko so jih obravnavali 1357, se je število obravnavanih kaznivih dejanj precej povečalo, med oškodovanci pa so prevladovali državljani Slovenije.

Specializirano državno tožilstvo je lani podalo dve zahtevi za preiskavo zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ni pa vložilo nobenega obtožnega akta za to kaznivo dejanje. Prav tako lani ni bilo izrečenih obsodilnih sodb s tega področja. Eno kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma trgovine z ljudmi so prejeli tudi na okrožnem tožilstvu v Kranju.

Poročilo zajema tudi delo Inšpektorata za delo in Fursa. V letu 2022 je inšpektorat ugotovil 27 kršitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Največ kršitev, 18, je bilo ugotovljenih, ker so delodajalci omogočali, da so tujci opravljali drugo delo in ne tisto, za katero je bilo dano soglasje.

Furs pa je lani opravil 10.875 nadzorov zaposlovanja na črno, med njimi tudi glede zaposlovanja državljanov tretjih držav. Nezakonito zaposlovanje državljanov tretjih držav so ugotovili pri 66 delodajalcih, najpogosteje v gradbeništvu, gostinstvu in v predelovalni dejavnosti.

Med spremembami zakonodaje pa poročilo navaja novelo Kazenskega zakonika. Ta prenaša določbe evropske direktive o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev. Med drugim je kaznivo dejanje trgovine z ljudmi dopolnjeno tako, da med oblike izkoriščanja vključuje tudi beračenje.

Medresorska delovna skupina je v svojem akcijskem načrtu za boj proti trgovini z ljudmi kot eno od temeljnih nalog v sklopu preventivnih dejavnosti predvidela tudi sistematično ozaveščanje otrok in mladostnikov v osnovnih in srednjih šolah o tem pojavu. S tem namenom so na ministrstvu za notranje zadeve v letu 2021 uvedli sistematično in dolgoročno izvajanje preventivnih delavnic, ki se izvajajo tudi letos.

V šolskem letu 2022/2023 delavnice potekajo v osnovnih šolah osrednjeslovenske, gorenjske, goriške in zasavske regije ter v srednjih šolah podravske, pomurske, koroške in savinjske regije. Izvedli so 265 delavnic za več kot 4800 učencev in dijakov ter 300 šolskih delavcev, so nedavno sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Veljavni akcijski načrt za obdobje 2023 in 2024 pa uvaja tudi novost na področju preventivnega delovanja, in sicer redna usposabljanja vojaškega osebja pred napotitvijo na mirovne operacije in mirovne misije ter uslužbencev upravnih enot, predvsem matičarjev, o nevarnostih trgovine z ljudmi.

Po navedbah ministrstva poseben izziv v Sloveniji ostaja prepoznava prisilnega dela kot elementa izkoriščanja žrtev trgovanja, zato je trenutno v teku analiza tuje področne zakonodaje glede pojmovanja prisilnega dela in delovnega izkoriščanja v povezavi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi.

Osveščanju o tem bodo namenjene tudi aktivnosti ob letošnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi 18. oktobra, so navedli na ministrstvu.