Slovenija

Brez lepe narave turistov k nam ne bo

Ljubljana, 27. 09. 2013 09.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
N.Š.K./STA
Komentarji
17

Slovenija je lepa in ima veliko možnosti za razvoj turizma. Vprašanje pa je, zakaj tega bolje ne izkoristimo. Med 140 državami smo se glede na turistično konkurenčnost uvrstili na 36. mesto, številni pa menijo, da bi lahko turizem prinesel tako zelo potrebna delovna mesta.

Slovenija je turistična dežela, ki ima veliko svoje turistične ponudbe neposredno navezane na vodne vire. Govorimo o zdraviliškem turizmu, ki ustvari skoraj četrtino vseh prihodov, o Blejskem in Bohinjskem jezeru, ki sta si pridobila svetovno slavo, ter o obmorskem turizmu, pa čeprav imamo samo 46,6 kilometra morske obale.

Le malo tujih turistov, ki zaidejo v Slovenijo, ne obišče Bleda.
Le malo tujih turistov, ki zaidejo v Slovenijo, ne obišče Bleda. FOTO: Reuters
Pomena varovanja vodnih virov se čedalje bolj zavedajo vsi, ki so udeleženi v turistični dejavnosti, zato skušajo te pritiske na vodo omiliti s številnimi ukrepi.

Svetovni dan turizma, ki ga v svetu obeležujemo 27. septembra, poteka na temo Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti. Slovenija je bogata z vodnimi viri, saj se po ozemlju Slovenije po podatkih Evropske okoljske agencije samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard m3 vode. Imamo približno 1.300 naravnih in umetnih jezer, termalne izvire, slapove in obširna območja talne vode, poleg tega pa še 46,6 kilometra morske obale. Skratka dovolj naravnega bogastva, ki ga lahko z dobro turistično strategijo izkoristimo.

Turistična dejavnost Slovenije, vsaj tista najbolj donosna, je v veliki meri odvisna od dostopnosti in kakovosti vodnih virov. Hkrati pa tudi povzroča pritiske na vodo, saj je turistična dejavnost zelo velika porabnica vode, opozarjajo na Statističnem uradu Slovenije in dodajajo, da je to lahko sporno zlasti v tistih turističnih regijah, ki se že tako ali tako spopadajo s pomanjkanjem vode, poleg tega pa se v turistični dejavnosti proizvede tudi velika količina odpadnih voda.

Leta 2012 je Slovenija skoraj četrtino vseh prihodkov zabeležila v zdraviliških občinah.
Leta 2012 je Slovenija skoraj četrtino vseh prihodkov zabeležila v zdraviliških občinah. FOTO: Thinkstock

Po statističnih podatkih iz leta 2012 je Slovenija skoraj četrtino vseh prihodkov zabeležila v zdraviliških občinah. V teh občinah so zabeležili skoraj tretjino vseh prenočitev turistov. Vse tri obmorske občine, Izola, Koper in Piran, pa so v letu 2012 zabeležile 18 odstotkov vseh prihodov turistov oziroma 22 odstotkov vseh prenočitev turistov. Dobro obiskane so tudi gorske občine, ki so zabeležile skoraj 26 odstotkov vseh prihodov turistov in okoli 24 odstotkov vseh nočitev. Najbolj turistične gorske občine so: Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Bovec, Radovljica in Kobarid.

Voda je odločilno vlogo imela pri nastanku slovenskih kraških jam, med katerimi sta najbolj znani Postojnska jama in Škocjanske jame. Po podatkih njihovih upravljavcev si je Postojnsko jamo v letu 2012 ogledalo skoraj 522.000 obiskovalcev (od tega kar 90 odstotkov tujih obiskovalcev), Park Škocjanske jame pa okrog 101.000 obiskovalcev, so zapisali na statističnem uradu.

Slovenija črpa velik del svojih turističnih možnosti prav iz vodnega bogastva – termalni in mineralni izviri so osnova za zdraviliški turizem, morje za obmorski turizem, alpska jezera ter slikovite reke in slapovi za gorski turizem.

Če je velik del našega turizma odvisen od naravnega okolja, potem je ključno, da se turistična dejavnost prilagaja naravnim danostim in skrbi za varstvo okolja. Glede na kakovost okolja je Slovenija zelo visoko uvrščena, in sicer na 16. mesto (podatki so za leto 2013). Med 140 državami se je Slovenija po indeksu turistične konkurenčnosti, ki ga izračunava Svetovni gospodarski forum, v letu 2013 uvrstila na 36. mesto in je glede na leto 2011 nazadovala za tri mesta, pojasnjujejo na statističnem uradu.

V Slovenijo pripljuje vedno več luksuznih križark. Teh potnikov je bilo v letu 2009 okrog 21.400, v letu 2012 pa že več kot 65.000.
V Slovenijo pripljuje vedno več luksuznih križark. Teh potnikov je bilo v letu 2009 okrog 21.400, v letu 2012 pa že več kot 65.000. FOTO: Reuters

Je pa naša država čedalje zanimivejša za turiste na križarjenju. V letu 2012 je v slovenska pristanišča pripotovalo okoli 81.600 potnikov, od tega jih je 80 odstotkov pripotovalo s križarkami, 20 odstotkov pa jih je priplulo s potniškimi ali drugimi ladjami. Število potnikov, ki imajo med križarjenjem z ladjo postanek v slovenskem pristanišču, skokovito narašča. Po podatkih statističnega urada jih je bilo v letu 2009 okrog 21.400, v letu 2012 pa že več kot 65.000.

Bomo v turizmu iskali nove zaposlitvene možnosti?

Statistični urad opozarja, da je manj konkurenčen slovenski turizem pri letalski infrastrukturi, letalskih povezavah, letaliških pristojbinah, vizni politiki, odprtosti za tuje investicije in pri fleksibilnosti delovne sile.

Glede na vse podatke je več kot jasno, da je turizem ena največjih in najhitreje rastočih storitvenih panog v Sloveniji. Zadnja leta beležimo porast tujih turistov, medtem ko je domačih turistov nekoliko manj. Predsednik državnega zbora Janko Veber je izpostavil, da je turizem priložnost Slovenije, še posebej v času, ko potrebujemo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Velik del slovenskega turizma je tesno povezan z vodnimi viri.
Velik del slovenskega turizma je tesno povezan z vodnimi viri. FOTO: Thinkstock

Ena od strategij razvoja turizma v Sloveniji predvideva rast prilivov tujskega turizma s trenutno dveh na tri milijarde evrov ter rast delovnih mest v panogi s 45.000 na 55.000, pa je dejal predsednik Turistično gostinske zbornice Zdravko Počivalšek in dodal, da je prav čista, zdrava voda najboljša konkurenčna prednost Slovenije. "Imamo obilico najkakovostnejše pitne, kopalne, zdravilne termalne in mineralne vode. Ta dan nam je spodbuda, da naše vode močno izkoristimo za promocijo turistične Slovenije," je poudaril.

Voda je pomemben vir turizma

"Voda je pomemben element in vir turistične ponudbe. V Sloveniji smo dejansko zelo bogati z vodami. Vse to bogastvo je osnova, da lahko uspešno razvijamo turistično dejavnost ob Obali, v alpskem in panonskem svetu in drugod," pa je ob svetovnem dnevu opozoril minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik.

Vodno bogastvo Slovenije je pomemben element in vir turistične ponudbe.
Vodno bogastvo Slovenije je pomemben element in vir turistične ponudbe. FOTO: Thinkstock

A minister za gospodarstvo pri tem opozarja, da je pri razvoju turistične dejavnosti treba zagotavljati neoporečnost in kakovost vodnih virov "ki nam jih nalaga evropska direktiva". Pri tem je sicer Slovenija doslej bila uspešna, "želimo pa takšno stanje zagotavljati tudi v prihodnje," saj bo "samo trajnostno upravljanje razvoja turizma zagotovilo ohranitev slovenskih voda in drugih naravnih virov ter biodiverzitete," je še zapisal Stepišnik.

Presegli milijardo mednarodnih turističnih prihodov

Po podatkih Svetovne turistične organizacije je bilo lani zabeleženih 1,04 milijarde mednarodnih turističnih prihodov – svetovni turizem je tako prvič presegel mejo milijardo mednarodnih prihodov turistov. V primerjavi z letom 2011 se je število mednarodnih prihodov turistov povečalo za 40 milijonov ali za štiri odstotke. Leto 2012 pa je bilo za svetovni turizem rekordno tudi po prilivih iz mednarodnega turizma; ti so znašali kar 837 milijard evrov. Po številu prihodov turistov je še vedno prva Francija, po prilivih iz turizma pa vodijo ZDA.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ONniON
27. 09. 2013 20.14
-2
češka republika je lahko lep zgled sloveniji, imajo urejeno vse od bančnega sistema do sociale....in pa še uspešna tranzicija kar pa sloveniji na žalost ni uspelo
a1b2c3d4e5f6
27. 09. 2013 16.33
+3
Naravne danosti so odlične, ampak kaj ko slovenska mentaliteta, pogojena s foušijo, slaba promocija, visoke cene za (pre)malo muzike in ostanki socialistične mentalitete delajo svoje...
frako
27. 09. 2013 16.02
KAkšna lepa narava sej sledeč po kolk folka vrjame v globalno segrevanje človeštvo naravi ne more škodit, tko da takoj nehat čistit divja odlagališča, kakšne katalizatorje prosm to sam da tepček plačuje ko ni treba, .....
Transformerji
27. 09. 2013 15.11
+2
Če bi spremenili nesmiselne zakone in odpravili nepotebno birokracijo, ki lahko postali turistična dežela, kjer bi imeli na vsakih 50 km kaj pokazati in privabiti turiste! Tako pa nam vlada nesposobna politika z nesmiselnimi zakoni in birokracijo!
Transformerji
27. 09. 2013 14.46
+2
Večji del Slovencev je to že zdavnaj ugotovilo - ampak imamo nesposobne politike, ki jih ni in jih še vedno ne zanima naš napredek v turizmu. Hrvati imajo morje, kamor v trumah hodijo Slovenci, mi naj bi imeli smučišča, kamor naj bi hodili Hrvatje - ampak naša smičišča propadajo. To je samo en primerek ......kaj vse bi lahko še imeli!
Red_October
27. 09. 2013 12.48
+1
Slovenija, moj doma...
AndrejPaTo
27. 09. 2013 12.43
+3
Sorry, bo treba znat delat tud kaj, samo množice turistov nas ne bojo rešile. Večinoma bomo tudi domačini dobili višje cene in kako zahtevo po napitnini. Kvaliteta tako večinoma ne gre gor, samo pričakovanja turističnih delavcev po turistih z večjo denarnico. Nezaželen reven domačin.
Ataaufbix
27. 09. 2013 12.34
+9
Glavne turistične ponudbe v Sloveniji: 1. vinjeta 2. parkirnina 3. parkirnina 4. parkirnina 5. parkirnina
Gone4eveer
27. 09. 2013 12.04
+0
Ja, vsi mislijo le na denar. Kdo bo pa na naravo? Res se da zaslužit s turizmom, toda večje količine turistov povzročajo onesnaževanje, tako z odpadki, direktnim uničevanjem, kot tudi z posrednim uničevanjem. V italijanski cerkvni palači iz 14. stoletja zaradi prevelike količine turistov, ki z dihanjem segrevajo zrak, odpada omet in lepe slike na stropu se uničujejo, pokajo.
Terezinka
27. 09. 2013 12.30
+1
Propalica, kaj predlagaš, da se vse konzervira za bodoče rodove, zapre v neke arhive, ljudem prepove v naravo kaj bi rada, da se ustavi elektrika, avtomobili, industrija in vse.
big_foot
27. 09. 2013 11.39
+4
Enostavna rešitev za ogromno prometa je: legalizacija trave in prostitucije tako kot v Amsterdamu. Toliko turistov, prenočitev, in ostale porabe kot bi jih imeli na ta račun bi bilo dovolj da bi od tega živeli ko carji. Misliti si ne morete koliko se denarja obrna na Nizozemskem samo iz tega naslova. Pa še konec koncev bi imeli lepo nadzorovano ter obdavčeno tako travco kot prostitucijo. To bi bila čista win-win situacija.
big_foot
27. 09. 2013 11.48
+1
Aja predvsem zato ker je Slo. z svojimi cenami vsega neprimerno bolj privlačna kot tista grozna draginja na severu. Kos pice po 8 eur !!!!! Prenočišča da dol padeš... Pa še na bitveno bolj primernem koncu slovenije smo. Kak Koper bi bil potem kot Dysneyland za Italijane :-))
Smeškoo
27. 09. 2013 11.54
-1
Ja sam zdej par let je trava dovoljena sam še državljanom nizozemske...ta tut njihovo rdečo četrt nameravajo ustaut.
big_foot
27. 09. 2013 12.43
+4
Ne govori traparij :-) sem 4 leta živel ravno v Amsterdamu tako da ti lahko precej točno povem kako stvar stoji. Tisto o travi samo za državljane je držalo samo 1/4 leta. Ker turizem je po tej uredbi skoraj usahnil, tako da so hitro spremenili mnenje. Sami sebi so namensko minirali zakon z izgovorom da to ni bilo prav ker so državljani EU in bi bilo potem to diskrimatorno do ostalih EU sodržavljanov. In opcija je bila ali splošno prepovejo marihuano ali pa jo dovolijo vsem. Tako da cofeeshopi spet lavfajo, turizem pa tudi. Red light district so pa sicer res zmanjšali ampak ne da bi jo zapirali ampak le skoncentrirali ker se je to "obrt" preveč razširila namesto da bi bil predel v mestu amenjen temu. Pa še nekaj v info, Nizozemci imajo na voljo travo kadar hočeš, rezultat je pa da jo večina sploh ne kadi pa čeprav jo je skoraj vsak ki sem ga spoznal tudi poskusil. Enostavno je dosegljiva in ni več zanimiva ker nima tistega čara "prepovedanega sadeža".
big_foot
27. 09. 2013 13.27
Pa še nekaj, samo Amsterdam menda beleži okoli 6mio turistov na leto. Koliko jih ima npr. cela hrvaška obala? Toliko o tem, koliko se denarja obrne.
tedomedo_13
27. 09. 2013 11.28
-12
Grčija nima drugega, kot turizem, pa se vidi, kako jim gre vse slabo, zato ni treba nakladati, da nas bi boljši turizem rešil iz krize.
tadss
27. 09. 2013 11.25
+14
bo treba malo te butaste zakone, ter balkansko razmišlanje spremenit, pa bo takoj bolje.