Naša spletna stran ima dolgo zgodovino obdelovanja okoljevarstvenih tematik, sprva z rubriko Čas za zemljo, danes pa objavljamo v sekciji Zeleni genij. Varovanje okolja je nekaj, kar naša in prihajajoče generacije jemljemo zelo resno, saj smo prva generacija, ki te spremembe tudi zelo praktično občutimo in doživljamo.
Novinarji uredništva 24ur.com vam bomo v naslednjih tednih postregli z vrsto člankov, izvrstnih iztočnic za premislek družbe o slovenski energetski prihodnosti. Ukvarjali se bomo predvsem s perspektivami jedrske energije, njenimi prednostmi in pomanjkljivostmi. O znanosti in mitih. O konsenzu znanstvenikov, utopični trmi "okoljevarstvenikov" in preračunljivosti politikov.
K pisanju nas ni spodbudila zgolj popularnost serije Černobil na HBO, prav tako ne nedavno izvrstno pokrivanje te tematike v Mladini. Prepričani smo namreč, da imamo prav zdaj majhno, a izvrstno okno priložnosti, kjer se lahko o tej tematiki prihodnosti začnemo odraslo in zrelo vsaj pogovarjati.
Kdaj bi bil bolj primeren čas, kot je danes, da praktično, ne le deklarativno razmislimo o prihodnosti brez ogljičnega odtisa, o tem, kako bomo proizvajali elektriko, ko bomo končno dosegli konsenz, da je bil TEŠ6 ena največjih napak naše generacije in da resnično ni smiselno graditi TEŠ7, temveč da obstaja čista in varna alternativa. Jedrska, ne premogovna, plinska ali vodna. Da ne bo dovolj, da se pogovarjamo zgolj o zmanjšanju porabe energije, da kurjenje premoga resnično ne moremo nadomestiti s 70 hidrocentralami, kolikor bi jih potrebovali kot alternativo tovrstni proizvodni moči.
Prepričani smo, da smo v času, kjer lahko trezno pogledamo v našo energijsko in okoljsko prihodnost skozi oči jedrske energije. Je strah pred nesrečami, kot je bil Černobil, upravičen? Nesrečo v Černobilu je povzročil človeški faktor, nič se ni zgodilo samo od sebe. Koliko je za posledice kriv sistem in koliko jedrska energija sama?
Po sodnem dnevu na Japonskem, kjer so doživeli uničujoč potres in 15-metrske valove cunamija, popolno stalitje treh jedrskih reaktorjev Fukušime, niso imeli niti ene same smrtne žrtve zaradi posledic radiacije. Pregledali so 160.000 ljudi, pa niti pri enem niso našli sevanja, ki bi vplivalo na zdravje, še najbolj jih je ogrožala dehidracija. Smo v času, kjer se lahko trezno pogovarjamo o radioaktivnosti elektrofiltrskega pepela, ki je ob žlindri stranski produkt kurjenja premoga.
O tem, da nekatere raziskave ugotavljajo, da je jedrska energija rešila življenje dveh milijonov ljudi zaradi neonesnaženosti zraka ob takšni energetski potrošnji. Imamo čas, da se trezno pogovarjamo o toksičnosti kroma, kadmija, svinca, sestavin, potrebnih za izdelavo sončnih elektrarn. O 170 tisoč mrtvih ob zrušenju hidroakumulacijskega jeza na Kitajskem, o realnostih pridobivanja energije v industrijski dobi. Imamo čas za spoznanje, da jedrske elektrarne niso enake jedrskim bombam, da je razlika med 95-odstotnim obogatenim jedrskim gorivom za bombo ali 5-odstotnim za elektrarno. Da si lahko priznamo, da človeštvo s svojim sodobnim znanjem obvladuje zapletene jedrske procese in stranske produkte precej bolj kot srednjeveške metode izkoriščanja naravnih virov.
V naslednjih dneh se bomo spraševali o tem, ali smo dovolj zreli za odrasel, argumentiran pogovor o naši energetski prihodnosti, o pričakovanih težavah s financiranjem morebitnih dodatnih jedrskih reaktorjev, predvsem pa o pogumu in zrelosti slovenskih politikov. Smo se resnično sposobni pogovarjati o temah, ki usodno vplivajo na našo prihodnost in prihodnost naših otrok, ali smo zataknjeni na primitivni ravni razprave nekaterih zafrustriranih, poniglavih poslancev o precej manj usodnih težavah, ki bi jih reševali s "šusom v glavo"? Lahko se o naši prihodnosti, tudi energetski, ne strinjamo, a za razpravo uporabljajmo argumente, znanost, ne pa mite, dim in ogledalo. Vse to vam prinaša serija "Slovenija in jedrska prihodnost".
KOMENTARJI (163)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.