Slovenija in Hrvaška s skupnimi veleposlaništvi?

Skupna obramba zračnega prostora je le majhen del prihodnjega sodelovanja med Zagrebom in Ljubljano, piše hrvaški časnik Jutarnji list. Sklicujoč se na vire pri hrvaški vladi časnik dodaja, da bosta lahko imeli Hrvaška in Slovenija kmalu skupna veleposlaništva po vzoru skandinavskih držav. V kabinetu slovenskega premierja so pisanje že zanikali.

Jutarnji list: Skupna veleposlaništva po vstopu Hrvaške v EU

Model skupnih veleposlaništev je bila ena od tem pogovorov predsednikov vlad Hrvaške in Slovenije, Jadranke Kosor in Boruta Pahorja, na sobotnem srečanju v Lovranski Dragi.

"Če bi se diplomaciji dogovorili, bi skupna veleposlaništva lahko zaživela, potem ko bo Hrvaška vstopila v EU," ocenjuje zagrebški časnik.

Neimenovana "oseba, ki je na visokem položaju v vladnih krogih", je za časnik povedala, da bosta morali tako Hrvaška kot Slovenija racionalizirati diplomatsko službo, zato bi lahko nekaj privarčevali s skupnimi veleposlaništvi.

Časnik dodaja, da bo stopnja sodelovanja v diplomaciji odvisna od posameznega primera. V nekaterih državah naj bi državi obdržali lastna diplomatsko-konzularna predstavništva, bi si pa delili poslopje in imeli skupne službe. V drugih državah bi lahko en veleposlanikov zastopal tako Slovenijo kot Hrvaško, piše Jutarnji list.

Ne glede na sodelovanje pa bi v večini držav ostal sedanji model, ko ima vsaka država svoje veleposlaništvo, sklene hrvaški časnik.

Kabinet premierja: Navedbe ne držijo

Na poročanje Jutarnjega lista so se nato odzvali v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja. Kot so sporočili, navedbe hrvaških medijev ne držijo.

V kabinetu premierja so opozorili, da sta se Pahor in predsednica hrvaške vlade Kosorjeva na sobotnem srečanju v Lovranu med drugim pogovarjala o vprašanju nasledstva, natančneje o finančnem delu sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ.

Omenjeni sporazum vsebuje tudi vprašanje vrnitve diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, ki pa se ureja na ravni visokih predstavnikov za nasledstvena vprašanja, zato v kabinetu premierja menijo, da je prišlo do nesporazuma in napačnega povezovanja dveh sicer ločenih vprašanj ter posledično do napačne interpretacije.