Srečanje prineslo spremembo atmosfere

Današnje srečanje s predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor pomeni nadaljevanje krepitve dobrega vzdušja, kar zagotovo pomaga pogajalcem na obeh straneh, da v naslednjih tednih pridejo do predloga rešitve, ki bo v obojestransko zadovoljstvo, je danes v Gdansku povedal premier Borut Pahor.

Pahor in Kosorjeva sta se ob robu slovesnosti ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne danes v Gdansku ločeno sestala tudi s predsedujočim Evropski uniji, predsednikom švedske vlade Federikom Reinfeldtom, "da kot članica in kandidatka ugotovimo, ali smo izpolnili pričakovanja iz Trakošćanov, da dosežemo dogovor v obojestransko zadovoljstvo", je po srečanju še povedal Pahor. Dodal je še, da je srečanje s Kosorjevo na Trakošćanu 31. julija "kljub dvomom prineslo spremembo atmosfere".

Po srečanju v dvorcu Trakoščan na Hrvaškem sta premiera povedala le, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanja nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in meje med državama, vendar podrobnosti nista razkrila. Sedaj naj bi strani s tiho diplomacijo skušali dogovoriti podrobnosti.

Dogovor le o podrobnostih

Po srečanju s predsedujočim EU, švedskim premierjem Fredrikom Reinfeldtom in nemško kanclerko Angelo Merkel v Gdansku je hrvaška premierka Jadranka Kosor dejala, da se Zagreb in Ljubljana morata dogovoriti le še o nekaterih podrobnostih, potem ko sta opravila približno 95 odstotkov dela

Švedskemu kolegu je tudi povedala, da bosta Ljubljana in Zagreb nadaljevala pogovore prek "tihe diplomacije" ter da bosta spoštovala dogovor iz Trakošćana, da javnosti v obeh državah o pogovorih ne bodo obveščali, dokler ne bodo dosegli dogovora.

Nadaljevanje procesa poglobitve zaupanja

Premier Borut Pahor, ki se je že drugič v mesecu dni sestal s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, je srečanje označil za "nadaljevanje procesa poglobitve zaupanja med obema državama".

Ta proces se je začel pred časom, "ko smo na obeh straneh potrdili politično voljo, da nekatere stvari, za katere se je zdelo, da se ne morejo premakniti z mrtve točke, premaknemo z mrtve točke", in sicer s spoštovanjem interesov obeh držav in iskanjem kompromisa, je na Brdu pri Kranju odgovoril Pahor na novinarsko vprašanje ob robu rednega posveta slovenske diplomacije. Pahor je dejal, da bi rešitev vprašanja meje med državama močno razbremenila slovensko zunanjo politiko in slovenske diplomate po svetu ter jim omogočila, da to energijo usmerijo drugam, med drugim na Zahodni Balkan, kjer vidi Slovenija velike potenciale, še posebej gospodarske.

Pahor in Kosorjeva sta se sestala že konec julija na dvorcu Trakošćan. Takrat sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi – nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje.

"Obstaja možnost, da še v tem letu rešimo vprašanje, ki ta hip obremenjuje obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama," je takrat dejal Pahor in dodal, da sta s hrvaško premierko in sodelavci "okvirno našla pot za to, da bomo ob sedaj veliko bolj intenzivnem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi naju osebno, ne vedno pred kamerami, do jeseni to okvirno rešitev uskladili tudi s potrebnimi detajli."

Ahtisaari: Blokada hrvaških pogajanj z EU "obžalovanja vredna"

Partnerji v EU bi morali Ljubljano in Zagreb "opogumiti", da naj bosta "razumna" in naj rešita spor o meji, je izjavil Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari. Ob tem je blokado hrvaških pogajanj označil za "zelo obžalovanja vredno. Nikakor nisem zato, da katera koli država blokira normalen pogajalski proces (neke druge države) iz katerega koli razloga že, saj je to do države prosilke ali kandidatke povsem nepravično. Mnogo bolje bi bilo nadaljevati in se nato, ko bi bilo vse urejeno, še enkrat lotiti problema, če ta še ne bi bil rešen," je dejal Ahtisaari, ki meni, da bi v nasprotnem primeru lahko prišlo tudi do upočasnjevanja procesa reform.

"Tovrstni primeri bodo seveda odprli vprašanje, ali naj v EU sprejmemo nekoga, ki ima v določenih vprašanjih probleme s svojimi sosedami," je dejal Ahtisaari, pri čemer naj bi imel v mislih Slovenijo. Odgovor s pogledom v preteklost bi bil morda, da tega ne bi smeli storiti. "To bi morali storiti prej. Za Slovenijo bi bilo lažje," je dejal in dodal, da ima tako s Slovenijo kot s Hrvaško dobre odnose in dodal, da "vesta, da sem se zavzel za članstvo obeh v Evropski uniji".

Nekdanji finski predsednik je tudi izrazil prepričanje, da se bo na koncu našla rešitev za spor o meji med Ljubljano in Zagrebom. "A moramo biti zelo odločni, da bi ju spravili do tja." V nasprotnem primeru bo primer po mnenju Ahtisaarija pristal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. "To bi trajalo več let in bi odložilo hrvaška pristopna pogajanja."