'Slovenija ima močne argumente'

Arbitražni sporazum je za Slovenijo ugodnejši od sporazuma Drnovšek-Račan, je prepričan predsednik Danilo Türk. Za to je navedel dva razloga: prvi je, da ne govori o skupni hrvaško-italijanski meji, drugi pa, da vzpostavlja stanje na dan osamosvojitve.

Medtem pa Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci poudarja, da bo sožitje med narodoma mogoče le, če bo meja pravična. Ob tem sicer priznavajo, da se Cerkev zaveda, da ni v njeni pristojnosti odločati o zadevah, ki so stvar mednarodnih dogovorov.

'Kompromisi iz sporazuma Drnovšek - Račan tu niso potrebni'

"Arbitražni sporazum ne predvideva in ne govori nič o kaki skupni meji med Hrvaško in Italijo, kar je bila pomembna predpostavka sporazuma Drnovšek-Račan in zaradi tega je bil potem potreben tisti "dimnik", da se je ohranila ideja neposredne skupne meje med Hrvaško in Italijo," je poudaril predsednik Türk. Ker arbitražni sporazum tega ne vsebuje, daje Sloveniji možnost, da se njen "teritorialni stik zagotovi na najugodnejši možen in z mednarodnim pravom skladen način", je še pojasnil Türk, sicer profesor mednarodnega prava.

"Sporazum Drnovšek-Račan je bil predmet pogajanj in je vseboval različne kompromise tudi v zvezi z mejo na kopnem. Arbitražni sporazum pa tega ne predvideva in ne zahteva. Arbitražni sporazum dosledno in za celotno mejo določa načelo stanja na 25. junij 1991. Se pravi, da kompromisi, ki jih je prinesel Drnovšek-Račan, tu niso potrebni," je še izpostavil Türk in dodal, da ima Slovenija tu "močne argumente".–

Sporazum Drnovšek-Račan

Slovenija in Hrvaška sta se v sporazumu dogovorili za zamenjavo določenih spornih območjih na kopnem. Tako je bila meja določena na Dragonji in Muri, na Trdinovem vrhu pa po polovici. Z mejo na Dragonji so zaselki Mlini - Škrile, Škodelin in Bužini pripadli Hrvaški, njihovi prebivalci pa naj bi imeli nekatere ugodnosti. Če bi bil kriterij zgolj meja katastrskih občin, pa bi bili omenjeni zaselki na levem bregu Dragonje slovenski, medtem ko bi bil levi breg Mure pri Hotizi hrvaški.

Na morju je Sloveniji po sporazumu Drnovšek-Račan pripadlo kakih 80 odstotkov Piranskega zaliva, suveren dostop do odprtega morja pa je imela prek t. i. dimnika s statusom mednarodnih voda. Meja na morju se je začela v središču izliva Dragonje v Piranski zaliv. Hrvaška pa je imela morsko mejo z Italijo v trikotniku teritorialnih voda med dimnikom in osimsko mejo. Vladi sta sporazum 20. julija 2001 parafirali, v Sloveniji ga je potrdil še OZP, a je Hrvaška nato od njega odstopila.

'Mir je sad pravičnosti'

"Katoliška cerkev na Slovenskem si je v dolgotrajnem obdobju urejanja meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju vedno prizadevala, da bi tudi v nastali situaciji oba naroda ohranila tradicionalno dobrososedske odnose, prijateljsko sodelovanje in vzajemno sožitje," pa je v izjavi Komisije Pravičnost in mir, objavljeni v torek, zapisal njen predsednik in ljubljanski nadškof Anton Stres.

Po njegovih navedbah se Cerkev zaveda, da ni v njeni pristojnosti odločanje o zadevah, ki so stvar meddržavnih dogovorov. Si pa, kot poudarja, želijo prispevati k spoštovanju resnice o zgodovinskih dejstvih, k poštenju in strpnosti v izjavah ter javnih nastopih, predvsem pa k spoznanju "za prave zahteve pravičnosti" tudi pri določanju meje.

Ob tem je opozoril tudi na "dejstvo, da je za Slovenijo izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Hrvaško te nevarnosti ni".

Po njegovih besedah je razumljivo, da Cerkev pozdravlja vsak napredek v sporazumnem in mirnem reševanju sporov, vendar se pri tem zaveda svetopisemskega načela, da je mir sad pravičnosti. "Ko si prizadevamo za mirno sožitje in prijateljstvo med narodoma, se zavedamo, da ju bo mogoče ohraniti in razvijati le, če bo meja, ki jo je treba določiti, pravična in se zaradi nje noben narod ne bo čutil izigranega," je prepričan.

Ob tem se sprašuje, ali ne bilo bolje, da bi politiki nase prevzeli odgovornost, ki jim je bila zaupana na volitvah, in bi o arbitražnem sporazumu dokončno odločili v državnem zboru, saj je to zdaj prepuščeno odločanju državljanov na referendumu.