Slovenija Hrvaški poslala protestno noto: sodni postopki proti LB in NLB se nadaljujejo

Ministrstvo za zunanje zadeve je danes poslalo protestno verbalno noto hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani v zvezi s sodnimi postopki proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB) glede t. i. prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.

Ministrstvo je v noti protestiralo zaradi kršitev sporazuma o vprašanjih nasledstva in memoranduma o soglasju med vladama Slovenije in Hrvaške, podpisanega v Mokricah 11. marca 2013. V noti je izrazilo pričakovanje, da bo Hrvaška izpolnila svoje mednarodne obveznosti in zagotovila prekinitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja prenesenih deviznih vlog na podlagi pogajanj.

Ministrstvo za zunanje zadeve je noto zaključilo s svojim stališčem, da je Hrvaška opustila dolžnost izpolnitve mednarodnih obveznosti v dobi veri, zato pričakuje, da bodo brez odlašanja odpravljene kršitve navedenih mednarodnopravnih obveznosti ter posledice njenih protipravnih ravnanj.

Ministrstvo je tudi ponovno opozorilo, da sporazum o vprašanjih nasledstva določa, da je vprašanje jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije (NBJ) za devizne hranilne vloge v komercialnih bankah ali njenih podružnicah v državah naslednicah SFRJ nasledstveno vprašanje. 

Sporazum o vprašanjih nasledstva države naslednice tudi zavezuje, da se o razdelitvi jamstev za devizne hranilne vloge pogajajo pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave. Čeprav so države naslednice pod pokroviteljstvom te banke izvedle en krog pogajanj v letih 2001 in 2002, je ta določba do danes ostala neizpolnjena.

Postopki pred sodišči se nadaljujejo zavezi navkljub

Z memorandumom iz Mokric sta Slovenija in Hrvaška potrdili dejstvo, da je vprašanje prenesenih deviznih vlog LB na Hrvaškem nasledstveno vprašanje, zato sta se zavezali to vprašanje rešiti v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Poleg tega se je Hrvaška na podlagi memoranduma zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance v svojem imenu in za račun Hrvaške sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Navkljub tej zavezi Hrvaške se postopki pred njenimi sodišči nadaljujejo, kar je v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom iz Mokric.

Omenjena protestna nota je le zadnja v vrsti dejavnosti, ki jih je ministrstvo za zunanje zadeve izvedlo po podpisu memoranduma iz Mokric. Protestna nota je bila namreč poslana potem, ko je ministrstvo z verbalno noto 1. februarja letos ponovno pozvalo države naslednice SFRJ k nadaljevanju pogajanj glede razdelitve jamstev za devizne vloge, z zaprosilom za odgovor do 15. marca, vendar se Hrvaška na poziv ni odzvala.

Že septembra 2015 sta ministrstvi za zunanje zadeve in finance poslali skupno pismo ministroma za zunanje zadeve in finance Hrvaške zaradi nezakonitega nadaljevanja sodnih postopkov pred hrvaškimi sodišči, s pozivom, da se zagotovi ustavitev postopkov v skladu z memorandumom iz Mokric. V odgovoru hrvaške strani je bilo navedeno, da memorandum razume tako, da določa začasno mirovanje postopkov za leto dni, ki se lahko podaljša še za leto dni v skladu s hrvaško zakonodajo. Slovenija se s tako interpretacijo ni strinjala, saj ni skladna z besedilom memoranduma, ki je mednarodna pogodba in s tem nadrejen nacionalni zakonodaji Slovenije in Hrvaške.

Ministrstvo za zunanje zadeve je novembra 2015 v skladu s predhodno najavo visoke predstavnice za nasledstvo Ane Polak Petrič na sestanku visokih predstavnikov za nasledstvo v Sarajevu (11. in 12. novembra 2015) štirim državam naslednicam poslalo poziv k pogajanjem glede prevzema jamstva za devizne vloge v banke v poslovnih bankah na ozemlju nekdanje SFRJ, vendar tudi tedaj Hrvaška na poziv ni odgovorila. Vprašanje reševanja problematike prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem je bilo v teh letih izpostavljeno tudi v dvostranskih pogovorih političnih predstavnikov Slovenije in Hrvaške.

Karl Erjavec: Gre za kršitev mednarodnega prava

Zunanji minister Karl Erjavec je ponovil stališče glede vprašanja zaščite NLB pred terjatvami Hrvaške zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke z ustavnim zakonom. "Zdaj je to stvar ustavne komisije, da strokovnjaki ugotovijo, ali ustavni zakon dejansko omogoča, da bi prišlo do izvršb oziroma poplačila iz premoženja državnih hrvaških podjetij, ki delujejo v Sloveniji," je pojasnil Erjavec.

"Moram pa reči, da tega problema ne bi bilo, če ne bi NLB prostovoljno izvršila eno od pravnomočnih nezakonitih hrvaških sodb. To je kršitev mednarodnega prava, memoranduma in ustavnega zakona," je še dodal minister.