Slovenija

Rdeča luč za Hrvaško

Ljubljana, 17. 12. 2008 13.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Slovenija bo Hrvaški dala rdečo luč pri pristopnih pogajanjih z EU. "Članstva ne bomo kupovali z ozemljem. Tega se morajo zavedati tudi naši prijatelji v Sloveniji," je komentiral Sanader.

Pahor Hrvaški ne bo odprl poti v EU.
Pahor Hrvaški ne bo odprl poti v EU. FOTO: Reuters
Slovenija je naredila velik korak k ureditvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, saj je na današnjem sestanku predsednikov parlamentarnih strank pokazala enotno razumevanje politike za še nerešena vprašanja. Bojan Šrot, SLS

Slovenija bo na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za sedem poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa uveljavlja druge vsebinske zadržke, je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal premier Borut Pahor. Znova pa je poudaril, da je Ljubljana zainteresirana za uspešen zaključek hrvaških pogajanj z EU.

Pahor je tudi izrazil upanje, da se bo čim prej po petkovi pristopni konferenci srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Ta pa je novinarjem izdal, da je predlog pričakal "z velikim nasmeškom". "Zanimivo je to - zdaj te želim blokirati, potem pa predlagam, da se srečava. Predlagam, da se srečava še pred blokado," je sklenil.

Da se morata oba premierja čim prej sestati, je zahteval tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda. "Skrajni čas je, da se sestaneta predsednika vlad Sanader in Pahor ter se dogovorita o načrtu, kako bi lahko državi spor o meji na morju in kopnem na najboljši način rešili z vključitvijo tretjega," je dejal. Obenem je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se državi namesto k skupnemu reševanju odprtih vprašanj zatekata k medsebojnemu nagajanju.

Oster odziv Hrvaške - Slovenija krši temeljna načela EU

Iz hrvaških medijev: Pahor je Hrvaški zaril nož v hrbet. Ne potrebujemo sovražnikov, če imamo take sosede.

"Blokada desetih poglavij, osem za zapiranje in dveh za odpiranje, je poteza brez primere v zgodovini pogovorov o članstvu v EU," je na izredni novinarski konferenci na sedežu vlade izjavil Sanader. "Če ne bo razmislila o svojih stališčih in spremenila odločitve o blokiranju hrvaških pogajanj, bo slovenska vlada pokazala izključevanje, ki ni v skladu s temeljnimi načeli solidarnosti, skupnosti in dobrososedskih odnosov, na katerih temelji EU in celotna Evropa," je nadaljeval. Izpostavil pa je, da ima Slovenijo še naprej za prijateljsko državo, ker "za Hrvaško Slovenija ni politika, temveč ljudje".

Sanader je še naprej prepričan, da bo Hrvaška končala pogajanja do konca prihodnjega leta, saj ima "podporo 26 držav članic in Evropske komisije".

Medtem je predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z Evropsko unijo Vesna Pusić slovensko odločitev ocenila kot slabo za Hrvaško in hrvaško-slovenske odnose.

Tudi predsednik največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP), Zoran Milanović je prepričan, da bo ta odločitev slovenskih politikov vplivala na odnose na vseh ravneh, od gospodarskih, kulturnih, socialnih do turističnih. "Slovenija zahteva od Hrvaške nekaj, kar je, najblažje rečeno, neobičajno," je poudaril. Dodal pa je, da bo marca naslednja medvladna konferenca v Bruslju in da mora hrvaška vlada še trdneje delati na vsebini pogajanj ter izvajati reforme in spremembe na Hrvaškem, pa tudi diplomatsko ukrepati.

Stranke o sosedskih odnosih

Dogovori Janša-Sanader so preteklost.
Dogovori Janša-Sanader so preteklost. FOTO: POP TV
Za Slovenijo je problem v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, kako točno oblikovati pravno in politično dovolj trdno zagotovilo, da pogajalska poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU ne bodo nikakor prejudicirala njene kopenske in morske meje s Slovenijo, kar odločno zahteva Ljubljana. Hrvaška je namreč k več poglavjem dodala gradiva, v katerih prejudicira mejo med državama na način, ki je za Slovenijo nesprejemljiv.

Že pred sestankom strankarskih prvakov je svojo podporo Pahorju napovedal nekdanji premier Janez Janša. Ta je danes povedal, da bi nesoglasja med državama sicer lahko rešili do petka, a da v to dvomi. Med drugim tudi zato, ker naj bi francosko predsedstvo "od vsega dvignilo roke".

Zadnja stališča vlade v zvezi s Hrvaško podpora tudi državni svet. Pripisujemo velik pomen dobrim medsosedskim odnosom, vendar menimo, da bo vključitev Hrvaške v EU možna šele, ko se bo naša soseda jasneje opredelila do zgodovinskih evropskih vrednot, je dejal predsednik DS Blaž Kavčič. Ob tem je poudaril, da ne želi pogrevati nobenih teritorialnih ambicij, za katere bi sicer obstajali argumenti, ampak podpira "odločna stališča, ki pomenijo neodstopanje od teritorialnih pozicij Slovenije, ker so te zahteve popolnoma utemeljene".

O danes sprejetem stališču bo vlada razpravljala v četrtek popoldne, v petek zjutraj pa na skupni seji še odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU.

Podobnikov zavod podpira Pahorja

Tudi Zavod 25. junij je podprl ravnanja vlade Boruta Pahorja, ki po besedah direktorja zavoda Marjana Podobnika zastopa slovenske interese "mnogo bolj odločno in jasno in ki daje upanje, da bo Slovenija začela ustrezno ščititi slovensko ozemlje in morje skladno z ustavo". Dodal je, da so prejšnje vlade na tem področju naredile veliko škode in postavile tudi to vlado v neugoden položaj.

Zavod 25. junij poslance poziva, naj ne ratificirajo pristopne pogodbe o vstopu Hrvaške v Nato, dokler ta ne konča "okupacije dela ozemlja ene od članic".
Zavod 25. junij poslance poziva, naj ne ratificirajo pristopne pogodbe o vstopu Hrvaške v Nato, dokler ta ne konča "okupacije dela ozemlja ene od članic". FOTO: POP TV
Zavod 25. junij podpira vstop Hrvaške v EU in Nato, a le pod pogojem, da se odrečejo ozemeljskim težnjam do Slovenije.

Po drugi strani pa je pozval k odpoklicu vodje slovenskega dela mešane komisije mednarodno-pravnih strokovnjakov za mejo med državama Mihe Pogačnika.

Kot so v zavodu poudarili, je podskupina zgodovinarjev in drugih strokovnjakov na MZZ v poročilu konec februarja soglasno ugotovila, da je imela Slovenija na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 nedvomno dostop do odprtega morja, da je bil celotni Piranski zaliv pod slovensko jurisdikcijo, da so bila slovenska tudi ozemlja na levem bregu Dragonje in da je meja potekala po sredini reke Mure. Toda Pogačnik je pri krovni skupini mednarodno-pravnih strokovnjakov predstavil nekaj drugega, in sicer, da se bo Slovenija pogajala, kolikšen del tega na dan 25. 6. 1991 nesporno slovenskega ozemlja bo prepustila Hrvaški, je opozoril Podobnik in zahteval nujno zamenjavo Pogačnika.

Hrvaško je tudi obtožil, da zavestno izvaja poskus prejudiciranja meje, saj v pristopnih pogajanjih z EU ne želi umakniti spornih zemljevidov. Zato je poslancem predlagal, da ne ratificirajo pristopne pogodbe o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, dokler Hrvaška ne konča "okupacije dela ozemlja ene od članic" te zveze.

Iskanje rešitve se nadaljuje

Francosko predsedstvo EU še ni dobilo uradnega stališča Slovenije glede nadaljevanja pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. "Vsak dan delamo na tem, da bi našli rešitev, da bi premostili težave, a kolikor vemo, problem še vedno obstaja," so povedali neimenovani viri iz predsedstva. Še danes se bodo sicer v Bruslju sestali veleposlaniki držav članic EU in takrat bo morda znanega kaj več.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10