Slovenija : Hrvaška – molk in razmišljanje?

''Sedaj potrebujemo več odziva, predlogov iz Slovenije in Hrvaške, če želimo premik v sporu,'' je švedski premier Fredrik Reinfeldt ob srečanju z novinarji iz Bruslja odgovoril na vprašanje, kaj namerava švedsko predsedstvo Evropske unije storiti za rešitev zastoja Hrvaške v pogajanjih. "Nihče ne more priti od zunaj in rešiti ničesar, če se strani nista pripravljeni premakniti.''

Sicer upa na premik v pogajanjih. ''Toda to ne bo mogoče, če ne bo več reform in več odgovorov s strani kandidatke. Bomo videli, ali bo to mogoče." Širitev je po njegovih besedah zgodba o uspehu, a ob tem je zelo pomembno – tako za bolj kot za manj navdušene nad širitvijo –, da temelji na pogojevanju, torej da je treba državo, ki želi v Evropsko unijo, reformirati. "A ko rečem pogojevanje, želim poudariti, da ni mišljeno, da naj bi bili dvostranski spori del tega pogojevanja. Opažamo težnjo po tem, da države članice Evropsko unijo uporabljajo za dvostranske spore za ustavljanje pogajalskih procesov in mislim, da to ni primeren način.'' To naj bi povedal tudi slovenskemu predsedniku vlade Borutu Pahorju. Obenem razume, da je razprava izjemno pomembna.

Zunanji minister svetuje molk

"Sloveniji in Hrvaški priporočam, naj se vzdržita javnih izjav in se za nekaj časa posvetita razmišljanju," medtem poziva švedski zunanji minister Carl Bildt. "Včasih je razmišljanje boljše politično sredstvo kot govorjenje," je poudaril in dodal, da je to sicer zelo revolucionarna izjava za politika. Hrvaški je svetoval, naj se osredotoči na reforme v procesu pogajanj z Evropsko unijo. ''Moje sporočilo Hrvaški je, naj nadaljuje prizadevanja, veliko je mogoče storiti v smislu priprave poglavij. To je moj nasvet."

Hkrati je opozoril na kontraproduktivnost javne retorike o sporu med Slovenijo in Hrvaško na obeh straneh. "Vse preveč javne retorike o tej zadevi berem na eni in drugi strani, kar ne bo olajšalo stvari." Tako je odgovoril na vprašanje, kaj je s kredibilnostjo pogojevanja v Evropski uniji, češ da je Hrvaška pri 13 poglavjih napravila vse, kar je lahko, pa jo Slovenija vseeno lahko blokira, in to brez posledic, in ali Slovenija to lahko počne zaradi razdeljenosti EU in težav z Lizbonsko pogodbo.