Slovenija ena od držav, kjer bo mogoč ogled super krvave Lune

V ponedeljek bo od 4:30 zjutraj mogoče opazovati prvi popolni lunin mrk v letu 2019. Ta pa ne bo običajen, saj bo hkrati tudi polna Luna, ob tem pa bo planet tudi najbližje Zemlji. Luna se bo zaradi mrka obarvala rdeče, zato astronomi pojav imenujejo kar super krvava Luna. Če boste želeli dogajanje na nebu opazovati, pa bo treba zgodaj vstati, saj bo vrhunec mrka viden le dobro uro. Vremenska napoved ni preveč obetavna, vremenoslovci napovedujejo pretežno oblačnost, ki bi lahko ovirala opazovanje tega pojava.

Potek pojava

Luna kroži okoli Zemlje po tirnici v obliki elipse, ko ji je najbližje, pa sije še bolj kot običajno. Luna in Zemlja sta takrat oddaljeni le 360.000 kilometrov.

Krvava luna se pojavi, kadar imamo popolni lunin mrk. Takrat so Sonce, Zemlja in Luna v njeni senci povsem poravnani. Kljub temu pa del sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže, pri čemer se večina modre svetlobe zaradi kisika in ozona v ozračju razprši, ostanejo pa večinoma odtenki rdeče barve. Od tod torej poimenovanje krvava.

Popolni lunin mrk smo lahko v Sloveniji nazadnje opazovali julija lani, zdaj bodo super krvavo Luno lahko opazovali prebivalci naše polovice planeta. V Severni in Srednji Ameriki bo to v noči z nedelje na ponedeljek, v večjem delu Južne Amerike in zahodni Evropi pa v primeru jasnega vremena v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah, ko se bo že začelo daniti.

Luna bo v Zemljino polsenco začela prehajati ob 3:35, vendar te faze s prostim očesom ne zaznamo. Vidni del mrka se bo začel, ko bo Luna začela prehajati v Zemljino senco, kar se bo zgodilo ob 4:33. Najbolj zanimiva faza – popolni lunin mrk – se bo začela ob 5:41. Vrhunec popolne faze bo nastopil ob 6:12, ko se bo Luna znašla najgloblje v Zemljini senci. Faza popolnega luninega mrka se bo končala ob 6:44, ko bo Luna začela izstopati iz Zemljine sence v polsenco, Zemljino senco pa bo dokončno zapustila ob 7:51. Sonce bo ta dan vzšlo ob 7:33, kar pomeni, da bo mrk viden že v jutranjem mraku, kar bo celotnemu pojavu dajalo posebno kuliso.

Napotki za opazovanje

''Pri luninih mrkih svetloba ni tako močna kot pri sončevih, zato zaščitni ukrepi za oči niso potrebni. V tem primeru ima namreč Luna vlogo projekcijskega platna, na katerega se sončna svetloba projicira preko Zemlje, zato ne zremo neposredno v njen vir kot pri sončevem mrku,'' pravi izredni profesor dr. Igor Žiberna z Oddelka za geografijo na mariborski Filozofski fakulteti. Ker bo Luna zelo nizko nad obzorjem, bo videti večja kot običajno. Poseben žareč rob pa bo najlepše viden pred začetkom popolne faze in po izstopu iz nje.

Takrat bo Luna že zelo nizko nad obzorjem in bo videti večja kot običajno. Ta pojav je že dolgo znan kot optična prevara – a v ponedeljek zjutraj bo Luna dodatno še posebej blizu Zemlji, njen premer bo torej dejansko videti dobrih deset odstotkov večji kot običajno. Kmalu zatem bo izginila za obzorjem.

Opazovalci za občudovanje tega pojava ne bodo potrebovali teleskopa – krvavo Luno bodo namreč lahko opazovali kar s prostim očesom. Za najostrejše fotografije naj bi zadostovalo kar stojalo in najdaljši objektiv, ki bo lepo zajel podrobnosti Lune in prelivanje barv. Dr. Žiberna pa opozarja, da naj si tisti, ki se za opazovanje super krvave Lune odločijo, izberejo takšno lokacijo, ki na zahodu in severozahodu neba nima nobenih ovir, saj bi jim te zastirale pogled.

Ostali letošnji mrki

Ponedeljkov mrk je edini, ki bo letos viden v Sloveniji. Običajno nastopajo v parih – 14 dni pred ali za luninim mrkom po navadi nastopi še sončev. Letos se je to zgodilo 6. januarja, ko se je zgodil delni sončev mrk, 2. julija bo še en sončev mrk, kateremu bo 16. julija sledil lunin, 26. decembra pa se bo odvil še zadnji letos – kolobarjasti sončev mrk, ki bo viden nad Indijskim oceanom. Posebna, razmeroma redka oblika mrka se bo zgodila 11. novembra, ko bo Merkur prvič po letu 2016 opravil prehod čez Sonce. Pojav bo kot majhna črna pika na Soncu viden v večjem delu Amerike, Afrike in Evrope.

Da Lunin mrk ne nastopi vedno v času polne Lune, je vzrok v tem, da je njena tirnica rahlo nagnjena proti ekvatorju. Zaradi tega približno petodstotnega nagiba potuje okoli Zemlje večinoma nad oziroma pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno Luno brez mrkov.

Čeprav so krvave Lune precej pogoste, se bliža obdobje, v katerem tega spektakularnega pojava ne bo, zato je letošnja super krvava Luna še toliko bolj posebna. Naslednjič jo bo namreč mogoče opazovati šele maja leta 2021.

V Mariboru bosta 21. januarja 2019 Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v primeru jasnega vremena organizirala brezplačno javno opazovanje popolnega Luninega mrka. Obiskovalci bodo lahko od 4:30 na zahodnem delu platoja pred Filozofsko fakulteto, na Koroški cesta 160, prisluhnili strokovni razlagi pojava. Lunin mrk bodo lahko opazovali skozi različne teleskope, mogoče pa bo tudi fotografiranje mrka s Canonovimi in Nikonovimi DSLR fotoaparati. Organizatorji vsem obiskovalcem svetujejo topla oblačila, mrk se bo namreč opazoval v statistično najhladnejšem obdobju leta in dneva.