Slovenija donatorka

Z nagovorom premierja Janeza Janše se je na Bledu začela redna letna konferenca o razvojni ekonomiji (ABCDE), ki jo Slovenija organizira skupaj s Svetovno banko. Ena najodmevnejših svetovnih konferenc o vprašanjih razvoja, ki tokrat poteka na temo Zasebni sektor in razvoj, je pomembna za prehod od besed k dejanjem. "Stroka je uspešna, ko nerazvitim pomaga k napredku," je poudaril Janša. "Vloga zasebnega sektorja je bolj aktualna tema kot kdajkoli prej. Lakota, pomanjkanje pitne vode, revščina, korupcija, nepismenost, otroško delo, klimatske spremembe so še vedno kruta realnost 21. stoletja," je opozoril.

Finančni minister Andrej Bajuk je dejal, da postaja zasebni sektor vse pomembnejši. V Sloveniji je od leta 1992 do 2006 delež v BDP povečal s 30 na 65 odstotkov. "Brez močnega zasebnega sektorja se tranzicija ne bi odvijala tako, kot se je," meni Bajuk.

Na pomen zasebnega sektorja pri razvoju je opozoril tudi višji podpredsednik pri Svetovni banki Francois Bourguignon. Pri tem je poudaril, da morajo vlade za razvoj tega sektorja ustvariti ustrezne pogoje. Priznal je tudi, da je organizacija zaradi afere, v katero se je zapletel njen predsednik Paul Wolfowitz, v težkem položaju. "Toda Svetovna banka kljub temu ostaja trdna pri svojih zavezah, da odpravi revščino po svetu," je izpostavil.

Janša meni, da ji to dobro uspeva, po njegovih besedah je pripomogla, da so problemi na svetu manjši. Kot je orisal, je banka od junija 2005 do junija 2006 dala 23 milijard dolarjev posojil in donacij za 279 projektov. "Dosežki Svetovne banke govorijo sami zase," je poudaril premier.

"Tudi Slovenija je na poti od države v razvoju do razvite države imela podporo razvitih držav," je dejal Janša. Država je danes po njegovih besedah "v najboljšem položaju v zgodovini". Kljub dosežkom pa nas čaka še veliko dela za uresničitev dolgoročnih ciljev, je dodal.

Finančna vključenost za boj proti revščini

Finančna vključenost, t.j. dostop do finančnih storitev, kot so bančni računi in posojila, je pomemben mehanizem za boj proti revščini, so se strinjali udeleženci okrogle mize o finančni vključenosti. Ekonomist iz ameriške univerze Brown Ross Levine je ob tem poudaril, da razvit finančni sistem ne spodbuja zgolj gospodarske rasti, ampak tudi zmanjšuje prepad med revnimi in bogatimi.

Učinkovit finančni sektor lahko veliko prispeva k zmanjšanju revščine, je menil Levine, saj namenja finančna sredstva tistim projektom, ki imajo najvišji donos. To pomeni, da banke ne poslujejo zgolj z bogatejšimi posamezniki, ki imajo daljšo kreditno zgodovino in lahko za posojilo zastavijo svoje premoženje, ampak se o posojilih odločajo na podlagi donosnosti projektov, za katere posojajo sredstva.

Da bi lahko finančni sektor deloval v smeri zmanjševanja revščine, pa mora imeti prebivalstvo do njega dostop, je ob tem opozorila Asli Demirguc-Kunt iz oddelka Svetovne banke za razvojno ekonomijo. V večini afriških držav tako manj kot 20 odstotkov ljudi uporablja finančne storitve, je dejala Demirguc-Kuntova, pri čemer je opaziti povezanost med nerazvitostjo države in dostopom do finančnih storitev.

Najpomembnejše ovire za dostop do finančnih storitev, npr. bančnih računov ali posojil za srednja in majhna podjetja, so po raziskavah Svetovne banke visoke vrednosti minimalnih pologov, visoki stroški vodenja računov ter zahtevano premoženje za zavarovanje kreditov.

Ločena mnenja pa so udeleženci razprave imeli o tem, ali lahko k odpravljanju revščine bolj prispevajo državne ali zasebne banke. Večina jih je menila, da zasebne banke ne razširjajo dostopa do finančnih storitev, Levine pa je poudaril, da državne banke posojajo predvsem politično povezanim osebam in se za posojila ne odločajo na podlagi kakovosti projektov.