Bonitetna agencija Moody's je v četrtek zvečer znižala kreditno oceno Slovenije s tretje najvišje Aa2 za eno stopnjo na Aa3. Agencija pri tem opozarja, da se lahko ocena še bolj zniža. Med razlogi je povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem. Pri tem je zagotovo mišljena banka NLB, ki je v večinski državni lasti in je pred kratkim napovedala, da bo potrebovala novo dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov.
Med razlogi so tudi nižja pričakovanja glede gospodarske rasti. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je namreč v začetku septembra finančno ministrstvo obvestil, da bo letošnja gospodarska rast 1,5-odstotna, kar je za 0,3 odstotne točke manj, kot se je napovedovalo pred tem. Eden izmed razlogov je tudi vse večja politična negotovost, ki je vrh dosegla z izglasovano nezaupnico premierju Borutu Pahorju. Sicer agencija priznava Sloveniji sorazmerno nizko raven javnega dolga, hkrati pa tudi nizko zadolženost gospodinjstev.
Vlada je tako oceno pričakovala, Banka Slovenije je ne komentira
S finančnega ministrstva so ob tej novici sporočili, da vlade znižanje bonitetne ocene ni presenetilo, saj je v preteklih mesecih in tednih sama opozarjala na posledice nesprejetja nujno potrebnih strukturnih reform. Pri tem vlada obžaluje, da reforme, zlasti pokojninska, niso dobile potrebne podpore na referendumu in da je državni zbor z izrečeno nezaupnico vladi poglobil politično negotovost, na katero je še pred glasovanjem opozoril predsednik vlade. Pahor se bo v torek posvetoval s poslanci o mogočih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih vlada,kljub omejenim pristojnostim lahko predložila državnemu zboru v obravnavo, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno.
Za komentar znižanja bonitetne ocene smo poprosili tudi Banko Slovenije. Ta nam je posredovala zelo kratek odgovor, ki odziva ne vsebuje. "Banka Slovenije ne komentira znižanja bonitetne ocene Slovenije. Stanje podrobno proučuje in bo svoje ugotovitve podala ob objavi Poročila o cenovni stabilnosti, ki bo obravnavano skupaj z analizo makroekonomskih gibanj na naslednji seji Sveta Banke Slovenije."
Slovenija se bo težje in dražje zadolževala
Tudi po mnenju dekana ljubljanske ekonomske fakultete Dušana Mramorja je bilo znižanje ocene pričakovano. Vzroki so prisotni že dalj časa, trenutna politična nestabilnost pa je ustrezen povod za takšno potezo, je ocenil. Vzroki za znižanje bonitetne ocene Slovenije so bili prisotni že veliko pred neizglasovanjem zaupnice vladi in to znižanje ocene so ekonomisti napovedovali kar po vrsti, je spomnil Mramor.
Osnovni vzroki so po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade ter povečanje zadolženosti države v času vlade Boruta Pahorja. Gre pa tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva, saj po Mramorjevih besedah trenutne ravni izdatkov namreč dolgoročno brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. Zato meni, da se bosta verjetno enako odzvali tudi drugi agenciji, Standard & Poor's in Fitch. In kar je najpomembneje, Slovenija lahko sedaj po Mramorjevih besedah pričakuje povišanje stroškov zadolževanja v tujini, manjši dostop do finančnih virov ter težje in dražje pogoje poslovanja podjetij s tujino.
Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment se z oceno agencije glede političnega stanja v državi ne strinja preveč. "Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve," je spomnil ter dodal, da se mu osebno zdi pomembneje, kaj se bo na političnem področju dogajalo v naslednjih mesecih. Moody's je po njegovih besedah opozoril tudi, da "tudi tisto, kar se dela, ne gre v pravo smer", zaključuje Šušteršič.
EU: Slovensko gospodarstvo je zdravo
Evropska komisija je v odzivu na odločitev bonitetne hiše Moody's za znižanje bonitetne ocene Sloveniji ocenila, da je slovensko gospodarstvo "zdravo". Ob tem so poudarili, da verjamejo, da se bo slovensko gospodarstvo v prihodnjih mesecih zmožno soočiti z izzivi. Predstavnik Komisije Olivier Bailly je povedal, da so videli poročila o znižanju bonitetne ocene Slovenije, a ponovil znano stališče Komisije, da ne komentirajo posameznih ocen posameznih držav članic EU.
"Mislimo, da je slovensko gospodarstvo zdravo gospodarstvo," je dejal in spomnil, da je Komisija Sloveniji in drugim državam članicam podala niz priporočil za ureditev javnih financ in strukturne reforme. "Še naprej trdno verjamemo, da se bo slovensko gospodarstvo v prihodnjih mesecih zmožno soočiti s temi izzivi," je še poudaril Bailly.
Kaj sploh pomeni ocena Aa2?
Ocena Aa pomeni, da so slovenske državne obveznice še vedno zelo visokokakovostne in so izpostavljene zelo nizkemu tveganju. Številka 3 pa pomeni, da je to zadnja stopnja pred padcem v skupino A, ki je sicer še vedno srednji zgornji, prav tako pa je tveganje pri oceni A še vedno "nizko", ni pa več "zelo nizko".
Kot razlog za znižanje ocene Moody's navaja tudi tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji.
Prihodnja ocena bo odvisna od sposobnosti vlade, da doseže ambiciozne cilje fiskalne konsolidacije in strukturnih reform. Analizirana bo tudi sedanja politična nezanesljivost ter njen morebitni vpliv na izvajanje ukrepov za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme kakor tudi splošni položaj v območju evra.
Moody's je oceno Sloveniji povišal z Aa3 na Aa2 julija 2006. Marca 2009 pa je oceno Aa2 malce popravil navzgor iz "stabilne" v "pozitivno".
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.