Slovenija brez plinohramov in z 90-odstotno odvisnostjo od ruskega plina

Minister Bojan Kumer je izpostavil, da Slovenija še nikoli doslej ni bila v taki poziciji kot sedaj, ko se gospodarstvo sooča z globalnimi izzivi. "Smo na precepu, dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja," je opozoril.

Vodstvu zbornice je zagotovil, da se bo zavzel za vzpostavitev vzornega sodelovanja. "Vodilo je, da se povežemo in sodelujemo z roko v roki in skupaj oblikujemo ukrepe, ki bodo vsem v dobro," je dejal Kumer. Kot je povedal, se problematike, povezane z visokimi stroški energentov, zaveda, kakor tudi dejstva, da v Sloveniji nimamo plinohramov. Posledično bi se po mnenju ministra podjetja morala v večji meri usmeriti v sončno energijo in druge alternativne vire energije. "To se splača, se hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti," je prepričan. Septembra naj bi bil odprt še en razpis za te namene. 

Za tesnejše sodelovanje se je zavzel tudi predsednik zbornice Tibor Šimonka. Slovenija je po njegovih besedah močna industrijska država, pri čemer velik del odpade na energetsko intenzivna podjetja.

Opozoril je na veliko odvisnost gospodarstva od zemeljskega plina, pri čemer gre v 90 odstotkih za ruski plin. Ministru je izrazil zaskrbljenost nad morebitno prekinitvijo dobave plina in izrazil željo, da ministrstvo v svoji komunikaciji na evropski ravni opozori na specifičnosti Slovenije glede te odvisnosti. 

"Govorimo o proizvodnji aluminija, jekla, papirnice,  steklarne, cementarne, kemične industrije ... to so vse industrije, ki so izredno pomembne za slovensko gospodarstvo." Tu so tudi vse dejavnosti, ki uporabljajo jeklo, aluminij, steklo, pa gradbeništvo, tudi avtomobilska industrija. "Od plina so odvisna tudi manjša podjetja, kot npr. izdelovalec oken v Postojni, ki dele oken suši v peči na plin, ali pa druga podjetja, ki se ogrevajo na plin ali imajo samo en del proizvodnje vezan na plin. 

Kot je pojasnil, se je gospodarska rast sicer povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer. Ta rast gre namreč delno "na račun tega, da so nekatere druge ekonomije bolj klecnile in je bilo izvedeno precej zakupa energentov po ugodnejših pogojih," je opozoril. Šimonka je obenem poudaril, da gospodarstvo pri električni energiji pričakuje kapico ter da za zeleni prehod potrebuje pomoč vlade. Opozoril je še, da je v načrtu za okrevanje in odpornost delež sredstev, namenjen neposredno gospodarstvu, bistveno premajhen.

Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je ministru ponudil podporo zbornice pri kriznem ukrepanju glede visokih cen energentov. Prav tako je poudaril, da zeleni prehod predstavlja pomemben del aktivnosti zbornice. "Govorimo o podpori drugemu bloku Nek, sončnim elektrarnam in krepitvi našega distribucijskega sistema. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da to zastavimo kot prioriteto države. Pričakujemo, da bomo v to šli skupaj," je povedal.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je glede cen energentov ponovno pozvala k takojšnjemu sprejetju ukrepov za gospodarstvo. Pri tem se zavzema za širši nabor ukrepov, ki bodo podjetjem, predvsem v industriji, dejansko olajšala poslovanje. Poleg tega je izpostavila pomanjkanje vodikove strategije in izrazila željo, da bi bila GZS vključena v pripravo vseh strateških dokumentov že od vsega začetka.

Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Seršen je pojasnila, da so načelne usmeritve glede vodikovih tehnologij dane že v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, so še navedli v GZS.

Kaj bi se zgodilo, če plina jeseni ne bi bilo?

"Če pride do ustavitve dobave plina, bodo verjetno nekateri segmenti in nekatera podjetja prisiljeni ustaviti proizvodnjo. To je gotovo. Tega se bojim in upam, da do tega ne pride," je povedal Šimonka. Predsednica Združenja materialov in nekovin Vesna Nahtigal pa je povedala, da to lahko pomeni tudi odpuščanja. 

Geoplin, največji dobavitelj plina slovenski industriji, danes odgovarja, da v tem trenutku nimajo uradne informacije ruskega dobavitelja, da bi lahko prišlo do popolne zaustavitve zemeljskega plina, da pa se situacija v teh splošno negotovih razmerah lahko spremeni na dnevni ravni. Vsekakor bi popolna zaustavitev dobav iz Ruske federacije v Evropo pomenila težavo tako za Slovenijo kot tudi za ostale članice EU, predvsem ko govorimo o industrijskih kupcih in posledično evropskem gospodarstvu.  

Geoplin se sicer še naprej sooča z zmanjšano dobavo ruskega plina. "V zvezi z dobavo plina iz naslova pogodbe z Gazpromom lahko povemo, da dobave plina ne dosegajo nominiranih količin," so navedli. Ob tem sicer poudarjajo, da njihovi odjemalci tega ne občutijo, saj omenjena količinska odstopanja uravnavajo z alternativnimi nakupi. Po neuradnih navedbah spletnih Financ iz sredine junija naj bi v Slovenijo prišlo do četrtino manj plina, kot bi ga moralo. 

Von der Laynova je napovedala, da bo komisija sredi tega meseca predstavila načrt ukrepanja EU za primer tovrstnih izrednih razmer. 

Medtem se skladišča polnijo. Skupna zaloga utekočinjenega plina se je zvišala za 75 odstotkov. V primeru popolne ustavitve dobav iz Rusije bo plin, ki bo na razpolago, stekal tja, kjer ga bodo najnujneje potrebovali. Medtem pa nemški poslanci že odločajo o predlogu vlade za pomoč trgovcem z zemeljskim plinom.

Geoplin zainteresiran za proste kapacitete na plinskem terminalu pri italijanskem Rovigu

V družbi Geoplin so potrdili, da nameravajo sodelovati na razpisu za proste kapacitete LNG-terminala pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Obenem nameravajo sodelovati na razpisu za zakup zmogljivosti, ko bodo na voljo, na hrvaškem LNG-terminalu na Krku. Proučujejo tudi druge možne vire dobav plina, so pojasnili.

"V zvezi z LNG-terminalom Adriatic (Rovigo) lahko povemo, da ima upravljavec terminala v tem trenutku odprt razpis za proste kapacitete. Potrdimo lahko, da je družba Geoplin izkazala interes za sodelovanje na razpisu, ki ga je upravljavec terminala tudi sprejel," so zapisali na Geoplinu. Obenem so potrdili, da so izkazali interes za nakup zmogljivosti, ko bodo na voljo v prihodnjih obdobjih, tudi na hrvaškem LNG-terminalu na Krku.

Hrvaški premier Andrej Plenković in zunanji minister Goran Grlić Radman sta v zadnjem času pojasnila, da se je hrvaška vlada v luči ruske agresije na Ukrajino odločila razširiti zmogljivosti omenjenega terminala, in sicer z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov, čez tri leta pa na 6,1 milijarde kubičnih metrov. Geoplin se je pred meseci sicer neuspešno potegoval za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk na Hrvaškem.

Proučujejo pa tudi druge možne vire dobav plina, tako pri proizvajalcih kot pri posrednikih. Vendar podrobnosti ne morejo razkriti, ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med družbo in potencialnimi dobavitelji, so pojasnili.

Kot so zatrdili, svojim odjemalcem ves čas skladno s pogodbenimi določili zagotavljajo nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom in za to bodo skrbeli tudi v prihodnje. "Imamo diverzificiran nabavni portfelj, glede na situacijo pa seveda iščemo še dodatne nabavne vire zemeljskega plina, pri čemer pogovori potekajo z različnimi potencialnimi partnerji. Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti zanesljiv in cenovno konkurenčen vir," so navedli.