Slovenija brez celovite statistike o kršitvah pravic tujih delavcev

V Sloveniji se je število tujih delavcev v desetih letih skoraj podvojilo. Lani smo imeli po podatkih državnega statističnega urada v povprečju 106.535 tujih delavcev, potem ko jih je bilo leta 2011 56.108. Konec marca so statistiki našteli 115.671 tujih delavcev, delovno aktivnih prebivalcev skupaj pa 895.258. Tuji delavci tako predstavljajo skoraj osmino delovno aktivnih v državi.

V tej luči ne preseneča, da so na Zavodu RS za zaposlovanje lani zabeležil rekordnih 54.000 vlog za delovna dovoljenja in soglasja za enotno dovoljenje, letos pa jih bo po napovedih še več.

Največ tujcev v gradbeništvu

Največ tujcev se po podatkih zavoda zaposli v panogah, kjer zaradi strukturnih neskladij na trgu dela najbolj primanjkuje delavcev v gradbeništvu (zidarji, tesarji, gradbeni delavci), mednarodnih prevozih (vozniki tovornjakov), predelovalni industriji (varilci, strugarji, ključavničarji, monterji) in gostinstvu.

Poleg tega tujci v Slovenijo prihajajo tudi na kmetijsko sezonsko delo. Lani je dovoljenje za to delo dobilo 568 tujcev.

Največ tujcev v Slovenijo še vedno prihaja iz BiH, sledijo delavci iz Srbije, Kosova in ostalih držav nekdanje Jugoslavije. "Delavcev iz ostalih držav je bistveno manj, največ jih prihaja iz Ukrajine, Ruske federacije, Kitajske," so nedavno za STA našteli na zavodu in opozorili, da je lani prišlo do občutnega priliva delavcev iz Turčije, ki opravljajo dela na večjih projektih, kot sta druga cev karavanškega predora in drugi tir Divača-Koper.

Različne zakonske spremembe

Država je za zaščito tujih delavcev v zadnjih letih sprejela več ukrepov, kar pa kršitev v praksi ni preprečilo.

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je bil že večkrat noveliran, sicer predvideva več zaščitnih pogojev, ki jih mora delodajalec izpolniti, da lahko zaposli tujca. Med drugim poteka preverjanje, ali je v stečaju oz. v postopku likvidacije, ali izplačuje plače in prispevke, ali ima davčni dolg, ali aktivno posluje, ali ima podjetje ustrezno registrirano, ali ima ustrezno sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ali prostega delovnega mesta ne more zapolniti domači kandidat.

Nekatere sprejete zakonske spremembe pa so bile v zadnjih letih tudi predmet kritik, saj naj bi poslabšale položaj tujcev. Za takšno po nekaterih opozorilih velja uzakonjena možnost umika soglasja za delo, če tuji delavec že več kot šest mesecev ni vključen v sistem socialnega zavarovanja.

Ločenih evidenc za tujce ni

Na Inšpektoratu RS za delo so že večkrat pojasnili, da ločenih evidenc za kršitev pravic tujih delavcev ne vodijo, posebej spremljajo le kršitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev oz. zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Lani je bilo kršitev po tem zakonu 28, od tega jih je bilo največ, 20, povezanih s tem, da tujci niso opravljali dela, za katero je bilo izdano soglasje oz. dovoljenje.

Inšpektorji so ugotovili tudi deset kršitev zakona o čezmejnem izvajanju storitev in osem kršitev po zakonu o delovnih razmerjih v delu, ki se nanaša na sklepanje pogodb za določen čas s tujci, in 39 kršitev tega zakona v delu, ki določa obvezne sestavine pogodb o zaposlitvi delavcev, ki jih delodajalec napoti v tujino.

Po navedbah inšpektorata pa inšpektorji lani denimo niso ugotovili nobene kršitve pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev.

A pravice tujcev se nanašajo tudi na vse preostale predpise, ki veljajo za slovenske delavce, ločenih podatkov o njihovih kršitvah za tujce pa ni.

Nezakonite odjave iz zavarovanja in prekomerno delo

V Delavski svetovalnici izpostavljajo, da je obseg kršitev pravic tujih delavcev še vedno velik. Zelo veliko je nezakonitih odjav iz socialnega zavarovanja, vztrajajo tudi prekomerna količina opravljenih ur dela, neurejena evidenca ur in izjemno slabo urejeni pogoji varnosti in zdravja pri delu.

Da je stanje resno, po njihovih navedbah dokazuje tudi te dni razkriti primer izkoriščanja delavcev v podjetjih Marinblu in Selea na Kozini, kjer so zaposleni, Slovenci in tujci, delali 12 in več ur dnevno, opisan je bil celo primer 40-urnega delovnega dne. Pri tem so bili ves čas pod kamerami, indijski delavci pa so bili nastanjeni kar v poslovnem obratu.

Delavska svetovalnica se zato zavzema za spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa in zakonov, ki se dotikajo Inšpektorata RS za delo, tako da se inšpektorjem zagotovijo vsa potrebna pooblastila. Prav tako so naklonjeni kadrovski okrepitvi inšpektorata, pozivajo pa tudi k boljšemu sodelovanju Policije, tožilstva, inšpektorata za delo in Finančne uprave RS.