Pravice, zapisane v deklaraciji, pripadajo vsem, ne glede na raso, vero, lokacijo ali katerokoli drugo okoliščino, so spomnili. Vse so tudi enako pomembne, naj bodo to državljanske, politične, ekonomske, socialne ali kulturne pravice, izpostavljajo Združeni narodi.
Svetovna zdravstvena organizacija ob tem poudarja, da je temeljna človekova pravica vseh ljudi tudi zdravje. "Brez zdravja za vse ni dostojanstva, svobode in pravičnosti. Pravica do zdravja pomeni zagotavljanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe vsem in povsod," so zapisali na spletni strani.
Na težave pri dostopu do zdravstvenih storitev je opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot je naštel, številni nimajo izbranega osebnega zdravnika, otroci z motnjami v duševnem zdravju so zaradi pomanjkanja strokovnjakov ostali brez ustrezne obravnave, čakalne vrste so nerazumno dolge, varovani oddelki v institucijah so prezasedeni.
Po oceni Svetine pa je kljub nekaj odprtim vprašanjem "standard človekovih pravic v Sloveniji sorazmerno visok". A je dogajanje v zadnjih nekaj letih, tudi pričujoče krize, dodobra zamajalo naš občutek varnosti in naš vrednostni sistem, strah pred neznanim pa je večji kot kadarkoli prej, meni Svetina.
Ob letošnjem dnevu človekovih pravic zato želi vse spodbuditi, da se pri poklicnem ali zasebnem delovanju večkrat spomnimo na dvoje slovenskih besed: človek in ljub. "Če s sočutjem in skrbnostjo poskrbimo za sočloveka, s tem ne oblikujemo pogojev kakovostnega življenja samo zanj, pač pa za celotno skupnost," je dodal.
"Le z osebno odgovornostjo in mislijo na človeka, o usodi katerega odločamo, bomo namreč lahko krepili družbo, ki je človekoljubna, vključujoča in ne pozablja na nikogar. Dandanes, ko se zdi, da nam manjka vizije države in pozitivnih sprememb, je ravno človečnost lahko pomembna nevidna sila povezovanja družbe. Za polno uveljavljanje človekovih pravic onkraj naših sebičnih želja ali potreb moramo torej iskreno na piedestal ponovno postaviti človeka," je zaključil Svetina.
"Dosegli smo pomembne mednarodne mejnike na področju povezovanja vprašanj življenjskega okolja s človekovimi pravicami in na področju prizadevanj za boljše varstvo človekovih pravic starejših na globalni ravni," so navedli v sporočilu za javnost.
Dodajajo, da je slovenska diplomacija delovala tudi v bran človekovih pravic žensk in v podporo njihovemu polnemu vključevanju v politične, varnostne, ekonomske, razvojne in druge procese na vseh ravneh.
Dan človekovih pravic vsako leto praznujemo 10. decembra, ko je bila leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah, ki predstavlja temelj vseh nadaljnjih mednarodnopravnih dokumentov s področja varstva človekovih pravic.
Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da deklaracija še naprej predstavlja ideal, standard in cilj na področju človekovih pravic. "Slovenija bo vedno podpirala varstvo in spoštovanje človekovih pravic po svetu, odpravo njihovih kršitev, boj proti nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in boj za zagotovitev odgovornosti za te kršitve," so zapisali.
Spomnili so še, da Slovenija tudi kandidira za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice, ki je osrednji medvladni organ za to področje v okviru Združenih narodov, za obdobje 2026–2028.
'Medtem ko se poroča o vojni v Ukrajini, se pozablja na druge krize po svetu'
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ob današnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic opozoril na pozabljene krize po svetu. Komisar, ki je pravkar obiskal Ukrajino, je izpostavil veliko trpljenje tamkajšnjih prebivalcev, a opozoril, da se medtem, ko se poroča o vojni v Ukrajini, pozablja na druge krize.
Na petkovi novinarski konferenci v Ženevi je opozoril, da na Haitiju prebivalce terorizirajo nasilne tolpe, ki jih po poročanju medijev vodijo vplivni politiki ali poslovneži, v Jemnu pa kljub prekinitvi ognja še vedno poročajo o mučenju, samovoljnih aretacijah, tihotapljenju ljudi in spolnem izkoriščanju. Opozoril je tudi, da so v Afganistanu ženske in dekleta izrinjene iz javnega življenja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Mozambiku se pet let po izbruhu konflikta nadaljujejo spopadi, razseljenih je skoraj milijon ljudi. V Somaliji, kjer vlada uničujoča suša, se je število žrtev napadov teroristične milice Al Šabab letos povečalo za več kot 50 odstotkov, je poudaril.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je opozoril, da smo priča resnim in obsežnim napadom na človekove pravice, od ruske nezakonite in neupravičene agresije na Ukrajino, ki povzroča nepojmljivo človeško trpljenje, do hudih kršitev človekovih pravic v Afganistanu, Belorusiji, Etiopiji in Mjanmaru. EU je izrazila tudi globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega slabšanja človekovih pravic v Rusiji, kot tudi stanja človekovih pravic na Kitajskem in nasilnega zatiranja miroljubnih protestov v Iranu, so sporočili iz Bruslja.
Borrell je izpostavil zavezo Evropske unije, da bo podvojila podporo zatiranih in ogroženih, kjerkoli živijo.
Visoki komisariat ZN za begunce je še opozoril, da je zaradi nespoštovanja človekovih pravic še vedno veliko ljudi prisiljeno zapustiti svoje domove. Trenutno je po svetu razseljenih več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili v svojih državah prisiljeni oditi s svojih domov zaradi življenjsko nevarnih razmer, ker so izključeni, diskriminirani ali preganjani zaradi etničnih, političnih, verskih ali spolnih razlogov.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.