Slovenija je v preteklem letu pokazala solidarnost do ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem ter beguncem omogočila dostop do različnih oblik pomoči in podpore ter s tem podprla uspešno integracijo in vključevanje v lokalna okolja.
Lani smo zabeležili več kot 15.000 oseb, ki so zaprosile za mednarodno ali začasno zaščito, med njimi je bilo več kot 8000 oseb, predvsem žensk in otrok, ki so v begu pred vojno v Ukrajini zatočišče poiskali v Sloveniji.
Nekateri so se medtem že vrnili domov, za številne pa je to za zdaj še nemogoče, zato si skušajo pri nas vzpostaviti, kolikor je mogoče, običajno življenje. Imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči in združevanja družine.
40 milijonov evrov v letošnjem letu
Na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov so za 24ur.com povedali, da so lani za namen Ukrajine porabili 17.084.851 evrov, letos do prejšnjega tedna pa 17.070.073,07 evra.
V letu 2022 so del financirali iz evropskih sredstev: 537.366 je šlo na postavke EU sredstev, pri čemer dobimo 75 odstotkov povrnjenih iz EU, 25 odstotkov pa je slovenske soudeležbe. Torej bo Slovenija iz Evropske unije dobila povrnjenih 403.024 evrov, pripadajoča slovenska udeležba, ki gre iz integralnega dela proračuna, pa je 134.341 evrov.
"Kolikor je nam znano, sredstva še niso bila povrnjena, zahtevke pripravlja ministrstvo za notranje zadeve," je sporočila direktorica urada Katarina Štrukelj.
V letu 2022 so iz integralnega dela proračuna plačali 16.547.485 evrov in dodatno 134.341 pri evropskih sredstvih slovensko udeležbo, torej skupno 16.681.826 evrov.
Do konca leta ima Slovenija za ta namen načrtovanih še 22 milijonov, skupno torej slabih 40 milijonov evrov. V letošnjem letu se vsa izplačila vršijo iz integralnega dela proračuna.
Začasno zaščito za ukrajinske begunce v Sloveniji je slovenska vlada uvedla kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani, in sicer za začetno obdobje enega leta, torej do 4. marca letos. Na podlagi odločitve Evropske komisije se je vlada nato odločila začasno zaščito samodejno podaljšati še do 4. marca 2024. Ustrezno odločitev je sprejela konec lanskega leta.
Za kaj vse gre denar?
Največji stroški so denarna pomoč, denarna pomoč za zasebno nastanitev, zdravstvene storitve, stroški, povezani z nastanitvijo in oskrbo državljanov Ukrajine, ki imajo priznano začasno zaščito in živijo v nastanitvenih centrih, so še povedali na uradu za migracije.
Državljani Ukrajine so bodisi kot prosilci za mednarodno zaščito ali ostali, ki so zaradi vojnih razmer vstopili v Republiko Slovenijo, upravičeni do nujnega zdravstvenega varstva, ki ga uveljavljajo z dokazilom o začasni zaščiti. Državljan Ukrajine se najprej (v roku treh dni od prihoda) zglasi na Policiji, kjer predloži svoj osebni dokument in zaprosi za začasno zaščito. Policija vlogo in morebitna dokazila posreduje upravni enoti, na območju katere bo prosilec za začasno zaščito nastanjen. Ta podatke preveri in osebi izda izkaznico osebe z začasno zaščito, s katero lahko oseba uveljavlja nujno zdravstveno varstvo.
Oseba z začasno zaščito uveljavlja tudi pravico do izobraževanja z izkaznico osebe z začasno zaščito. Do izdaje izkaznice osebe z začasno zaščito uveljavljajo svoj status z odločbo, s katero jim je priznana začasna zaščita. Slovenski vzgojni izobraževalni sistem temelji na vključujočem pristopu (v kontekstu čim hitrejšega vključevanja v vrtce in reden pouk) pri uresničevanju pravic otrok, učencev in dijakov priseljencev do izobraževanja ter skrbi za njihovo socialno vključenost v vsakodnevno življenje dežele, kamor so se zaradi različnih razlogov preselili.
Razseljene osebe iz Ukrajine, ki imajo priznano začasno zaščito, imajo prost dostop na trg dela. To pomeni, da se v Sloveniji lahko zaposlujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalcem pa ob njihovi zaposlitvi ni treba pridobiti delovnega dovoljenja. Državljani Ukrajine imajo ob vstopu na trg dela vse pravice in obveznosti, kot jih imajo ostali aktivni iskalci zaposlitve.
Osebe s statusom začasne zaščite so na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb upravičene tudi do denarne pomoči ali žepnine. Denarna pomoč se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka po naslednjih merilih: za prvo odraslo osebo oziroma vlagatelja 100 odstotkov, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 70 odstotkov, za otroka do 18. leta starosti 30 odstotkov, za mladoletno osebo brez spremstva 100 odstotkov. Mladoletnim osebam, ki so v Republiki Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Do žepnine so upravičene osebe z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenem centru in so brez dohodkov ter drugih prejemkov in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati. Urad za oskrbo in integracijo migrantov dodeli žepnino osebam z začasno zaščito na podlagi podpisane izjave, da so brez dohodkov in drugih prejemkov, ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Slovenije dolžni in zmožni preživljati. Pravico do žepnine pridobijo s prvim dnem naslednjega meseca po tem, ko so bili nastanjeni v nastanitvenem centru. Žepnino urad izplačuje mesečno za tekoči mesec, znaša pa 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Kje so nameščeni?
Urad za oskrbo in integracijo migrantov skrbi za primerno namestitev oseb z začasno zaščito. Kapacitete, v katere jih namešča, povečuje v skladu s številom prihodov prebežnikov iz Ukrajine. Sprejem oseb izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od tam pa jih nastanjuje v trenutno proste kapacitete nastanitvenih centrov. Ko je določena namestitvena kapaciteta polno zasedena, prične uporabljati naslednji nastanitveni center. Po polni zasedenosti teh kapacitet se načrtuje sklepanje dogovorov za nezasedena stanovanja stanovanjskih skladov, z dijaškimi in študentskimi domovi, s centri šolskih in obšolskih dejavnosti ter z drugimi primernimi objekti v državni lasti. Ko bodo zasedene vse primerne in proste kapacitete v državni lasti, bo urad začel z nastanitvami v kapacitetah, ki jih je pridobil na podlagi javnega poziva.
Veliko prebežnikov iz Ukrajine si je namestitev poiskalo pri znancih, sorodnikih ali na trgu. V tem primeru postopek za pridobitev začasne zaščite in prijavo prebivališča opravijo na najbližji policijski postaji ali upravni enoti. Osebe z začasno zaščito, ki bivajo na zasebnih naslovih, so upravičene tudi do denarnega nadomestila za stroške nastanitve, če so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati.
Ministrstvo za notranje zadeve sicer skupaj z uradom za migracije in ostalimi deležniki pripravlja integracijsko strategijo, ki bo naslavljala različna področja integracije. Obenem se pripravlja uredba, ki bo določena integracijska področja še natančneje opredelila. Poleg tega na uradu snujejo tudi uredbo, ki ureja nastanitev najranljivejše populacije beguncev, mladoletnikov brez spremstva.
Lani je humanitarno pomoč v Ukrajini potrebovalo 16 milijonov ljudi, letos pa že 18. Vojne in humanitarnih potreb v Ukrajini torej nikakor ni konec, je pred kratkim opozoril Edvin Skrt, veleposlanik in generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu. Slovenija je bila ena prvih držav, ki je prispevala s humanitarno pomočjo v Ukrajini, zahvaljujoč slovenskim nevladnim organizacijam, kot so Slovenska karitas, Rdeči križ, Adra, Filantropija in številne druge.
KOMENTARJI (214)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.