'Ker se veliki med seboj ne razumejo, je več prostora za male'

Slovenija predsedovanje prevzema v času, ko je po svetu največ oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni, največ izjemno resnih kriz: Ukrajina, Gaza,  Sudan ... Varnostni svet je glede Gaze sprejel štiri resolucije. Resolucije so sprejete, niso pa implementirane. Zakaj ne? Odgovor je preprost, ker ni enotnosti in soglasja, da bi ostreje in odločneje zahtevali njihovo uresničevanje, pravi Žbogar. 

Razprave o Gazi bodo tudi na dnevnem redu slovenskega predsedovanja. Kaj bodo skušali doseči? Kakšen bo slovenski prispevek? Prvi izziv je otroška paraliza, ki se je po 20 letih vrnila v Gazo, cepljenje se bo začelo in naša naloga bo, da ga bomo na terenu nadzorovali. Drugi cilj je premirje v Gazi, končanje trpljenja civilistov in otrok v Gazi: "Pričakujemo, da bo v septembru prišlo do premirja, sicer bo varnostni svet moral poseči in zahtevati to premirje od obeh strani." Tretjič pa: želimo pogled naprej, kako se bo Gaza urejala naprej, kdo bo državljanom zagotavljal osnovne storitve, varnost, obnovo in kakšna bo pri tem vloga Združenih narodov. 

Kaj, če premirja ne bo, kaj še lahko naredi Varnostni svet? "Če premirja ni, bo varnostni svet moral vsaj razpravljati o tem, kaj sedaj, saj smo odgovorni za mir in varnost, in varnostni svet bo moral odločati o tem, ali bo sprejel nadaljnje ukrepe. Varnostni svet lahko zahteva sankcije, embargo," pojasnjuje Žbogar. 

Drugo veliko krizno žarišče je Ukrajina. Kje vi vidite možnost za končanje te vojne? Vedno več slišimo pozivov k miru, velja, da o tem Ruska federacija še noče razpravljati, zato bi se veljalo povezati z državami, ki lahko vplivajo nanjo – s Kitajsko, Brazilijo in Indijo, pravi Žbogar. "Ne moremo kar stati in čakati, da pride do miru." 

Tudi glede Ukrajine Varnostni svet ne more ukrepati zaradi veta stalne članice Rusije. Polarizacija Varnostnega sveta je velik problem. Pa je v tem nemirnem času in razdeljenem svetu mogoče obnoviti vsaj minimalno stopnjo enotnosti pri reševanju najbolj perečih kriz? Žal težko, enotnosti v Varnostnem svetu ni več. Strupeno vzdušje med veliki silami je prešlo v varnostni svet. Vendarle pa lahko tu in tam pokažemo enotnost. 

Kakšno moč imajo tu lahko majhne države, kot je Slovenija? "V tej situaciji veliko večjo, kot bi jo imeli sicer. Ker se veliki med seboj ne razumejo, je več prostora za male. Lahko dajemo pobude, sprašujemo, držimo določene zadeve na dnevnem redu, vršimo pritisk, lahko smo prenašalec globalne vesti. To je vloga malih članic, ki je v tem trenutku veliko večja, kot je bila pred leti," meni.