
Predsednik republike Borut Pahor se je zaradi dogajanja na avstrijskem Koroškem sestal z avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka. Pogovarjala sta se o razmerah, ki jih je povzročil predlog o spremembi deželne ustave avstrijske Koroške. Veleposlanica je Pahorju predstavila zakonsko in politično ozadje predloga, ob tem pa je izpostavila, "da je bil predlog spremembe mišljen v dobri veri".
"Predsednik republike in veleposlanica sta se strinjala, da je potrebno v dialogu poiskati rešitev, ki bo v prvi meri sprejemljiva za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem," so zapisali v kabinetu predsednika. Sogovornika sta še dodala, da so odlični odnosi med državama velikega pomena in si je treba zanje prizadevati.
Prek svojega Twitter profila je tudi predsednik vlade Miro Cerar sporočil, da bo vlada storila vse, da zaščiti slovenščino na avstrijskem Koroškem. Predlog sprememb deželne ustave avstrijske Koroške je označil za nedopustnega.
Cerar je ob robu koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju ponovil, da ima vlada enotno stališča, da se mora slovenščina kot uradni jezik ohraniti in ne bodo dopuščali nobenega poslabšanja položaja slovenske manjšine v Avstriji. "Seveda bomo naredili vse kar moremo, na koncu pa je to odločitev Avstrije," je pojasnil premier in dodal, da je prepričan, da bodo našli pravo pot, da vprašanje ustrezno naslovijo.
Ocenil je še, da v tej fazi za kakšne pretirane reakcije ni razloga in je treba uporabiti diplomatske poti. "Treba se je pogovoriti z našimi Slovenci v Avstriji, najti način, da našo prijateljsko državo opozorimo, da je to za nas nesprejemljivo in verjeti, da se poslabšanje položaja ne bo zgodilo". Ob tem je premier dejal, da bo slovenska stran stopnjevala svoja ravnanja, če bo to potrebno. Poudaril je, da je treba iti po vrsti.
Žmavc: Slovenija bo ostreje zahtevala zaščito slovenstva na avstrijskem Koroškem
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes izrazil zaskrbljenost zaradi osnutka nove deželne ustave avstrijske Koroške, ki bi kot deželni jezik vpeljal zgolj nemščino. Ob tem je po današnji seji vlade napovedal, da bo Slovenija začela dialog z Avstrijo in ostreje zahtevala zaščito slovenstva v tem prostoru.
"Mi smo zelo zaskrbljeni, vendar se zavedamo, da je to še v fazi javne razprave, da je tudi javno mnenje na strani Slovencev," je dejal minister in dodal, da so zadeve izredno zahtevne.
Erjavec prihodnji teden s koroškim deželnim glavarjem
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes ob robu koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju napovedal, da se bo v ponedeljek ali torek verjetno srečal z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem. V ponedeljek pa se bo sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
Na podlagi te razprave se bodo po ministrovih besedah tudi odločili, kakšni bodo nadaljnji koraki. "Naš cilj je predvsem uresničevati interese slovenske manjšine. Kot minister za zunanje zadeve si želim, da bi te interese čim bolje uresničili. Zato je ponedeljkov sestanek izrednega pomena," je poudaril.
V sredinem pogovoru za časnik Delo je spomnil, da mu je Kaiser pred letom dni omenjal, da bodo spreminjali deželno ustavo in da nameravajo v njej definirati status slovenske manjšine v pozitivnem smislu.
"Zdaj pa lahko na osnovi zadnjih informacij ocenjujemo, da je šel njihov projekt v povsem napačno smer. Vidimo, da želita ljudska in svobodnjaška stranka spremembo deželne ustave izkoristiti za zniževanje standardov do slovenske manjšine. To ni dobro in to obsojam," je dejal Erjavec.
O osnutku nove koroške deželne ustave so govorili na današnjem sestanku koalicijskih partnerjev, prihodnji teden pa bosta o tem vprašanju na skupni seji razpravljala tudi parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbor za zunanjo politiko.
PEN: Predlog je klofuta vsem, ki so zaupali v avstrijsko državno pogodbo
Slovenski center PEN je medtem v sporočilu za javnost ocenil, da je osnutek koroške deželne ustave klofuta vsem, ki so od osamosvojitve naprej zatrjevali, da je avstrijska državna pogodba močan garant, da bo Avstrija spoštovala Slovenijo kot pravno naslednico pogodbe, čeprav Ljubljana dokumenta ni notificirala.
"V Slovenskem centru PEN smo spričo tako očitnega razkoraka med pričakovanji slovenske politike in dejanskim razvojem dogodkov upravičeno zaskrbljeni. Vpis omenjenih domislic koroških parlamentarnih strank v deželno ustavo bi pomenil hudo degradacijo pravic in položaja slovenskega jezika in njegovih govorcev na avstrijskem Koroškem," so zapisali.
Ob tem so pozvali slovenski parlament, vlado in pristojne organe, naj se brez omahovanja zavzamejo za svoje sonarodnjake in evropske sodržavljane v sosednji državi in se postavijo po robu dejanjem, ki so nasprotna duhu ADP in v neskladju z mednarodnimi konvencijami, ki urejajo ta vprašanja.
O osnutku nove koroške deželne ustave naj bi po napovedih med drugim govorili na današnjem sestanku koalicijskih partnerjev, prihodnji teden pa bosta o tem vprašanju na skupni seji razpravljala tudi parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbor za zunanjo politiko.
KOMENTARJI (165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.