Slovenija bo po novih izračunih, ki jih je pripravila Evropska komisija, v prihodnji finančni perspektivi Evropske unije za obdobje od leta 2007 do 2013 izpadla iz kroga upravičenk za pomoč iz t.i. cilja 1, to je tistih sredstev iz okvira regionalne politike, namenjenih regijam, katerih raven razvitosti je pod 75 odstotki povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) v EU.
Čez tri leta, ko se bosta povezavi pridružili še revni in nerazviti Romunija in Bolgarija, se bo Slovenija prelevila v statistično precej razvito članico. Znašla se bo v klubu šestih razvitih držav, z Italijo, Španijo, Nemčijo, Francijo in Grčijo, ki bodo skupaj izgubile hipotetičnih 43 milijard pomoči, samo Slovenija bi lahko v sedmih letih "izgubila" 4,1 milijarde evrov. Gre za vsoto, od katere niso odštete menda tudi zajetne vsote evrov, namenjene privajanju regijam na nove razmere.
Iz izračunov, ki jih je evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer konec minulega tedna predstavila na neformalnem zasedanju finančnih ministrov EU, izhaja, da bo Slovenija iz kroga upravičenk izpadla zaradi t.i. statističnega učinka nove širitve - po vstopu Bolgarije in Romunije v povezavo v začetku prihodnjega večletnega finančnega cikla EU leta 2007 se bo raven splošne razvitosti v povezavi namreč znižala in nekatere regije bodo prestopile začrtano mejo 75 odstotkov.
Slovenija si sicer prizadeva, da je EU ne bi več obravnavala kot eno regijo. Zato je v začetku poletja, potem ko je bila v okviru pristopnih pogajanj z EU leta 2002 s svojimi prizadevanji neuspešna, znova predlagala, da bi se pogajala o delitvi na dve ali tri regije. To naj bi omogočilo, da bi manj razviti deli države, torej izven Ljubljane in okolice, bili še naprej obravnavani v najbolj ugodnem paketu pomoči.
Država bo tovrstno pomoč prejemala še najmanj do izteka sedanjega evrobudžeta s koncem leta 2006. Denar iz naslova strukturnih skladov ali takoimenovanega cilja 1, ki je po kmetijstvu druga najvišja postavka v evroproračunu, pa bi lahko ohranila tudi v Uniji 27-ih članic. Pogoj je, da se Ljubljana z Brusljem dogovori o novi statistični delitvi. Med pristopnimi pogajanji so pogajalci morali pristati na to, da je vsa država ena sama regija, zdaj pa znova odpira pogajanja o delitvi na več enot.
