Gre za brata, 37-letnega Selvirja in 40-letnega Nelvirja Durakovića, rojena v Dobrem Selu v BiH, in 39-letnega Selima Ljubijankića. Vsi trije imajo v Sloveniji prijavljena stalna prebivališča, a danes smo jih na treh različnih naslovih iskali zaman. Durakovića delata za avtoprevozništvo iz Vodic, Ljubijankić, ki je bil prav tako zaposlen tam, pa je pred dvema letoma dal odpoved in šel delat k prevozniku iz Novega mesta, a tudi tam ni več zaposlen.
Dokument, ki smo ga pridobili, razkriva, da sta slovenska policija in Sova s pomočjo informacij, pridobljenih tudi z mednarodnim sodelovanjem, ugotovili, da vsi trije moški aktivno podpirajo versko podprt nasilni ekstremizem in terorizem, za dosego političnih, verskih in ideoloških ciljev pa opravičujejo uporabo nasilja.
Poleg tega imajo stike s tujci, ki so bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, povezana s terorizmom in v zvezi s tem prestajajo zaporne kazni, pa tudi s tujci, ki so odšli v Sirijo in Irak z namenom, da bi se tam pridružili terorističnim skupinam.
V zaporu obiskala 'soseda' Bosnića
Moški naj bi bili po naših informacijah v stikih z Bilalom Bosnićem, skrajnežem, ki je v BiH, pa tudi v Sloveniji, novačil džihadiste. Dva od njih naj bi Bosnića, ki v BiH prestaja zaporno kazen zaradi javnega spodbujanja terorizma in novačenja borcev za IS v Siriji in Iraku, celo obiskala v zaporu.
Podatki o konkretnih ravnanjih in dejanjih ogrožanja varnosti države v letih 2017 in 2018 so navedeni v dokumentih Sove, označenih z oznako "tajno". Organi trdijo, da trojica ne priznava drugega kot radikalno islamsko vero, zato gre po njihovem mnenju pričakovati, da se ne bodo podrejali pravnemu redu in slovenskim družbenim normam.
Iz tega razloga je Slovenija trojici odrekla stalno prebivališče. 61. člen Zakona o tujcih namreč dovoljuje, da se tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, le-to lahko odpove, če ogroža varnost države, javno varnost ali javni red.
Ukrep upravne enote Ljubljana je bil izdan decembra 2018, a moški so se nanj pritožili, češ da nasilja nikakor ne podpirajo, da spoštujejo pravni red Republike Slovenije in da ni jasno, s katerimi dejanji naj bi ogrožali državno varnost. Obiskovanje osebe, "soseda", ki je na prestajanju zaporne kazni, po njihovem prepričanju ni protipravno ravnanje, prav tako tudi ne pomoč otrokom te osebe.
Ministrstvo za notranje zadeve je njihove pritožbe konec februarja zavrnilo kot neutemeljene, upravni spor pa ni mogoč. Velja pa postopek, da mora oseba v osmih dneh od prekinitve dovoljenja za stalno prebivanje vrniti listino oz. izkaznico dovoljenja za prebivanje. Roka za zapustitev države jim niso določili, kar pomeni, da iz države ne bodo odšli prostovoljno, pač pa jih bodo odstranili. Vrniti se ne smejo nadaljnjih pet let.

Šef bratov Duraković: Pridna sta in poštena
Jernej Jerman, šef bratov Duraković, ki sta trenutno na vožnji v tujini, je bil ob našem vprašanju o povezavah z islamskimi skrajneži vidno presenečen. "V našem podjetju se to zagotovo ne dogaja, niti pogovorov o teh temah nimamo. Pogovarjamo se o delu in nimam občutka, da bi bila onadva kaj drugačna od drugih. Mogoče ju pa obsojajo, ker imata brade. Bom rekel, da je vse to za brado privlečeno. Saj fanta niti časa nimata, da bi se ukvarjala s čim drugim. Tu imata delo, rada delata, pridna sta, vesela sta, da lahko preživljata družini, da imata redno plačo in da sta redno zaposlena," je povedal pred našo kamero.

Na vprašanje, ali je kdaj opazil kaj nenavadnega pri njiju, je odgovoril, da prvič sliši za to. "Fanta sta tu zaposlena pet ali sedem let, razumljivo je, da bi jaz kaj vedel za to ali čutil. Tudi jaz moram biti psiholog za ljudi, jih usmerjati. Takoj bi opazil, če bi jemala čas za druge obveznosti, pa nikoli nista prosila za nič, še tistega dopusta, ki ga imata, nista v celoti izkoristila. Imata družine, vanje sta zaljubljena, to jima je sveto ... Samo brada ju kazi, nič drugega," je povedal in dodal, da je tako prepričan, da bi zanju dal roko v ogenj.
O tem, da morata zapustiti Slovenijo, ne ve nič, še pove Jerman, sta mu pa pred kratkim rekla, da nameravata v BiH ustanoviti svoje podjetje. "Rekla sta sicer, da sta tukaj zadovoljna, da dobro sodelujemo. Ampak sta kupila nek gradbeni stroj in bosta šla na svoje. Meni je pa žal za take ljudi, ker so delavni in pošteni."
Sta muslimana, a povsem običajna fanta, pravijo tudi sodelavci. O veri se z njima nikoli niso pogovarjali, pravijo.

Kdo je Bilal Bosnić?
Spomnimo. Neformalnega vodjo islamskih ekstremistov v BiH Bilala Bosnića so leta 2014 skupaj s še 15 pripadniki omenjene verske skupnosti aretirali v odmevni policijski akciji Damask. Osumljeni so bili članstva v mreži, ki je novačila mlade moške v BiH za sodelovanje v oboroženih spopadih v Siriji in Iraku na strani terorističnih skupin, kot sta Islamska država in Fronta al Nusra.
Bosnić je deloval kot imam t. i. salafistov v kraju Bužim pri Bihaću. V obtožnici je bilo navedeno, da je leta 2013 in 2014 kot član vahabitske skupnosti, ki deluje izven struktur Islamske skupnosti BiH v nekaj mestih, kot sta Velika Kladuša in Gornja Maoča, propagiral in širil islamski radikalizem ter javno spodbujal mlade v BiH, da se priključijo teroristom IS. To je počel tako z vidika verske avtoritete v vahabitski skupnosti kot tudi javno v svojih govorih na shodih salafistov in spletnem portalu YouTube. Zaradi javnega spodbujanja terorizma in novačenja borcev za IS v Siriji in Iraku je bil na sodišču v BiH obsojen na sedem let zapora.
Po njegovih pozivih, naj umrejo kot pravi muslimani, so mnogi iz BiH odšli v Sirijo in Irak, da bi se borili na strani teroristične organizacije IS, nekateri so bili tam ubiti. Rekrutiral naj bi tudi več Slovencev, za svoje početje pa naj bi prejel veliko denarja iz različnih arabskih držav.
Po podatki policijskih in obveščevalnih služb se je iz BiH na bojišča v Siriji in Iraku podalo najmanj 150 državljanov BiH, najmanj 26 naj bi jih bilo tam ubitih.
Povezavo z Bosnićem je v zameno za nižjo kazen priznal tudi slovenski državljan Rok Žavbi, ki je bil zaradi novačenja borcev za boj v Siriji in posedovanja orožja v Italiji obsojen na dveletno zaporno kazen. Po prestani kazni je zdaj svoboden državljan. Žavbi je povedal, da ga je Bosnić prepričal, da je julija 2013 odšel na bojišče v Sirijo, na njegovo zahtevo je v Italiji tudi izuril dva borca.

KOMENTARJI (258)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.