Slovenija je za izvedbo ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost iz evropskega mehanizma za okrevanje upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU. Slovenija je tako pustila neizkoriščen praktično cel paket možnih posojil in ima na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Vlada je sicer spremembe načrta za okrevanje sprejela julija in jih poslala v potrditev Evropski komisiji. A vmes se je zgodila vremenska ujma, ki je povzročila večmilijardno škodo.

Vlada se je tako prejšnji teden seznanila z informacijo o možnostih koriščenja sredstev za okrevanje po koronski krizi za naslavljanje izzivov, povezanih s poplavami in drugimi ujmami, ter za morebitne druge dodatne naložbe.

Vlada je po povodnji po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) proučila izvajanje protipoplavnih projektov in na podlagi pripravljenosti za prilagodljivost pri obravnavi omenjenih projektov, ki da jo je izrazila Evropska komisija, sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.

Pri tem bo ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026, ko se delovanje mehanizma za okrevanje izteče.

Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb, so pojasnili na Ukomu.

Vlada je Urad RS za okrevanje in odpornost, ki koordinira izvajanje mehanizma za okrevanje v Sloveniji, pooblastila, da najpozneje do 31. avgusta, ko se izteče rok, v Bruselj posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil.

Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo v prošnji navedla najvišji možni znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo s komisijo neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen načrt za okrevanje z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev, so še zapisali na Ukomu.

Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca tega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od prožnosti in razumevanja, ki jo bo izkazala Evropska komisija, so dodali.

Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji.

Še eden je solidarnostni sklad, iz katerega lahko Slovenija računa letos in v 2024 na skupno največ 400 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi država reprogramirala tudi program uporabe kohezijskih sredstev, ki jih ima v obdobju 2021–2027 na voljo 3,3 milijarde evrov. Za popoplavno obnovo bi lahko namenila tudi nekatera preostala kohezijska sredstva v okviru večletnega proračuna EU 2014–2020, ki do konca tega leta ne bodo porabljena. Šlo naj bi za okoli 50 milijonov evrov.

Premier Robert Golob je z današnjo odločitvijo vlade glede koriščenja dodatnih posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost v telefonskem pogovoru že seznanil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je vlada zapisala na družbenem omrežju.

Ursula Von der Leyen, po besedah katere sta opravila dober pogovor, je medtem prek omrežja X sporočila, da zahtevek za dodatna posojila v Bruslju pričakujejo v četrtek.

Slovenska vlada in predsednica komisije sta obenem zapisali, da sodelujeta tudi pri pridobivanju sredstev iz solidarnostnega sklada ter kohezijske in kmetijske politike.

Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je namreč le eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji.

Iz solidarnostnega sklada lahko Slovenija letos in v 2024 računa na skupno 400 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi država reprogramirala tudi program uporabe kohezijskih sredstev, ki jih ima v obdobju 2021-2027 na voljo 3,3 milijarde evrov. Za popoplavno obnovo bi lahko namenila tudi nekatera preostala kohezijska sredstva v okviru večletnega proračuna EU 2014-2020, ki do konca tega leta ne bodo porabljena. Šlo naj bi za okoli 50 milijonov evrov. Sredstva pa bi lahko pridobila še iz t. i. kmetijske rezerve v okviru proračuna skupne kmetijske politike.