Slovenija bi se lahko soočila s povečanim številom prosilcev za azil

Na notranjem ministrstvu ne izključujejo verjetnosti prihoda večjega števila prosilcev azila v Slovenijo, do česar bi lahko hitro prišlo tudi zaradi ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska.

Na notranjem ministrstvu niso odgovorili na vprašanje, ali se je pritisk migrantov na Slovenijo morda že povečal, so pa poudarili, da bi do tega, in sicer prek meje s Hrvaško, lahko še posebej prišlo, če bo izčrpana absorpcijska sposobnost najbolj izpostavljenih držav, predvsem Italije, Grčije, Bolgarije, Madžarske in Romunije.

V tem primeru bo Slovenija obremenjena s t. i. pritiskom sekundarnih migracij znotraj EU, ki bo nenadzorovan, so zapisali. Izpostavili pa so tudi Madžarsko, ki gradi ograjo na meji s Srbijo, kar bi lahko hitro imelo za posledico preusmeritev migracijskih poti prek Hrvaške v Slovenijo.

Na MNZ so še spomnili, da je vlada julija sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Gre za preventivni akcijski načrt države, kako se odzvati v primeru povečanega in nenadnega porasta prosilcev azila, ki ga je ali bo pripravila večina članic EU.

V tem načrtu so dogovorjeni scenariji in cilji, opredeljeni ukrepi in organi ter vzpostavljeni sistemi možnega odzivanja na novo nastalo izredno situacijo. Načrt, ki je objavljen na spletu, predvideva, da bi Slovenija ob povečanem dotoku beguncev te najprej namestila v azilnem domu v Ljubljani, integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani ter v Centru za tujce v Postojni, ki lahko skupaj sprejmejo 280 ljudi.

Naslednja faza načrta, to je v primeru prihoda do 500 beguncev, predvideva namestitev migrantov še po začasnih nastanitvenih kapacitetah MNZ in policije na lokacijah samskega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani in počitniškega doma Debeli rtič, ki lahko skupaj sprejmejo 220 ljudi.

V primeru množičnega dnevnega prihoda prosilcev, ko bi bile zapolnjene vse omenjene nastanitvene kapacitete, pa načrt navaja, "da je potrebno poiskati začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere" in dodaja, da se v takšnem primeru aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in ostalih organov. Načrt v primeru aktivacije te tretje in zadnje faze navaja, da ministrstvo za obrambo oz. uprava za zaščito in reševanje lahko trenutno ponudita dodatno nastanitev za največ 400 oseb.

Glede na načrt, ki predvideva tudi stroške, je Slovenija očitno pripravljena na sprejem 900 migrantov. Načrt sicer izpostavlja, da "maksimalnega števila oseb ne moremo določiti niti predvideti". V Makedonijo in Srbijo, od tam pa na Madžarsko, sicer na primer trenutno dnevno pritiskajo na tisoči migrantov.

Kontingentni načrt se tudi ne navezuje na t. i. sprejem beguncev po kvotah, o čemer so julija dogovor dosegli notranji ministri EU. Na notranjem ministrstvu pripravljajo ločeni načrt za nastanitev in oskrbo teh beguncev, pri čemer bo ključno tudi sodelovanje drugih resorjev, poudarjajo.

V skladu z julija doseženim dogovorom o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih bo Slovenija sprejela 250 ljudi, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav.

Da bi ta dogovor zaživel v praksi, mora svoje mnenje podati še Evropski parlament, kar se bo predvidoma zgodilo na septembrskem plenarnem zasedanju. Nato je treba odločitev še formalno potrditi, so pojasnili na MNZ.

Po pričakovanjih naj bi prosilci azila iz t. i. kvot v Slovenijo začeli prihajati konec leta, in sicer postopoma. V okviru prerazporeditve beguncev iz Italije in Grčije 20 na dva meseca, v okviru preselitve iz tretjih držav pa 10 na leto.

Na MNZ so sicer danes še zapisal, da bo Slovenija tudi nudila podporo Srbiji pri reševanju migrantske problematike. V okviru 27-mesečnega projekta, namenjenega podpori azilnemu sistemu v Srbiji, bodo slovenski strokovnjaki sodelovali pri vzpostavljanju mehanizma za podporo osebam z mednarodno zaščito pri integraciji. Ta projekt se bo začel izvajati predvidoma že septembra.

Prav tako bo Slovenija Srbiji nudila pomoč v okviru 18-mesečnega projekta, namenjenega boju proti organiziranemu kriminalu, predvsem na področju boja proti trgovini z ljudmi. Ta projekt pa naj bi se začel izvajati predvidoma v začetku prihodnjega leta.