Slovenija bi lahko prvo izplačilo iz mehanizma za okrevanje prejela aprila

Kot je pojasnila visoka uradnica Evropske komisije, za oceno zahtevka za prvo izplačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija podala pred približno štirimi meseci, potrebujejo več časa. Slovenske oblasti namreč sprva niso podale vseh podatkov v zvezi z izpolnjevanjem nekaterih mejnikov iz nacionalnega načrta za okrevanje.

"Zdaj so zagotovile vse zahtevane podatke, preučujemo jih in upam, da bomo lahko hitro dokončali oceno zahtevka," je povedala. Če bo vse v redu, bo komisija po njenih besedah preliminarno oceno podala do konca marca, nato pa bi lahko trajalo še nekaj mesecev do dejanskega izplačila.

Na komisiji so ob tem pojasnili, da bi morala biti ocena končana do začetka marca, odločitev o izplačilu pa sprejeta v začetku aprila. Dejansko izplačilo bo izvedeno kmalu za tem oziroma v nekaj tednih, so dodali.

Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer pretekli teden ob robu zasedanja ministrov za finance EU v Bruslju dejal, da izplačilo pričakuje do konca marca. Obenem je priznal, da ima Slovenija kar veliko izzivov pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga je EU vzpostavila pred natanko dvema letoma. 

Slovenija je prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, na podlagi katerega naj bi črpala okoli 50 milijonov evrov, v Bruselj poslala oktobra. Po prvotnih načrtih naj bi sredstva prejela že januarja, saj ima Evropska komisija običajno dva meseca časa za oceno, a se to ni zgodilo.

Sloveniji iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi, pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Slovenija se je za zdaj odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Doslej je prejela zgolj predplačilo v višini 231 milijonov evrov.

V Ljubljani obenem pripravljajo posodobitev nacionalnega načrta za okrevanje, ki je potrebna tudi zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov. Vlada bo izhodišča za prilagoditev načrta predvidoma obravnavala marca.

Zakonodajo, ki omogoča vključitev poglavja o REPowerEU v nacionalne načrte, je Svet EU dokončno potrdil danes, tako da naj bi bila v prihodnjih dneh objavljena v uradnem listu Evropske unije.

Evropska komisija zato nacionalne oblasti poziva, naj do konca marca sporočijo, ali nameravajo koristiti preostala posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Skrajni rok, do katerega morajo uradno zaprositi za dodatna povratna sredstva, je konec avgusta.

Do konca aprila imajo medtem čas za morebitno predložitev posodobljenih načrtov, ki bodo vključevali tudi poglavje o REPowerEU. Manjše spremembe samih načrtov pa bodo mogoče tudi v prihodnjih letih.

Evropska komisija je ob današnji drugi obletnici vzpostavitve mehanizma, ki je bil sprva namenjen okrevanju po pandemiji covida-19, sporočila, da je doslej izplačala 144 milijard evrov sredstev, od tega 97 milijard nepovratnih sredstev in 47 milijard evrov posojil.

"Sklad za okrevanje Prihodnja generacija EU se je izkazal kot instrument za naslovitev različnih izzivov, s katerimi se sooča naša unija. Reforme v nacionalnih načrtih držav članic so ključne za modernizacijo in okrepitev Evropske unije. Hitra implementacija se mora nadaljevati," je ob tem povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.