Fajonova: Predsedovanje Svetu EU je v veliki meri zamujena priložnost

V tokratnem ciklu pogovora, ki je bil osredotočen na izkupiček predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta, so od osmih slovenskih evroposlancev sodelovali trije, torej Bogovič (EPP/SLS), Fajonova (S&D/SD) in Novakova (EPP/NSi).

Najbolj kritična je pričakovano Fajonova, ki je menila, da slovensko predsedstvo na tehnični ravni v Bruslju sicer dela dobro, a da je kljub temu to v veliki meri zamujena priložnost, saj je bilo več pozornosti namenjene vprašanjem o vladavini prava v Sloveniji, kar je vrglo senco na predsedovanje.

Novakova: med dosežki dogovor o minimalni plači

Novakova je obžalovala, da je namesto dobrega in intenzivnega dela ter doseženega napredka bolj vidna podoba, ki jo je dajala vlada navzven z ravnanjem glede evropskih delegiranih tožilcev in STA. Žal je bilo preveč govora o tem, s čimer je nastal vtis, da je bilo to bistvo slovenskega predsedovanja, pa nikakor ni bilo, je dejala. Pri tem je poudarila, da sicer ne trdi, da je slovenska vlada vse storila prav, ter da je sama pozivala k rešitvi obeh omenjenih vprašanj.

Med dosežki slovenskega predsedovanja je Novakova izpostavila dogovor o minimalni plači – zelo težki temi – ki ga po njenih besedah ni nihče pričakoval. 

Bogovič: odlično delo številnih slovenskih predstavnikov

Bogovič je izpostavil odlično delo številnih slovenskih predstavnikov ter ponovil znane očitke, da Fajonova in nekateri drugi slovenski evroposlanci – navedel je še liberalca Klemna Grošlja – notranjepolitične teme izvažajo v Evropski parlament v kontekstu prihajajočih volitev. "Naše notranje razklanosti ne bodo rešili evropski časopisi, temveč mi sami," je opozoril.

Tudi Bogovič je sicer dejal, da se ne strinja z nepotrebnim "mrcvarjenjem" glede evropskih delegiranih tožilcev in da bi lahko bila tudi pogodba s STA podpisana prej. Ob tem je sicer pripomnil, da bi bilo mogoče treba prej zamenjati direktorja, saj da je novi pogodbo podpisal takoj.

Poslanci so se dotaknili številnih vsebinskih vprašanj, med njimi Zahodnega Balkana in širitve. Slovensko predsedstvo si je prizadevalo, da bi zagotovilo začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo do konca leta, a trenutno nič ne kaže na preboj.

Fajonova je v povezavi s tem izpostavila, da upanje sicer umre zadnje, a da ga je, ko gre za omenjeno vprašanje, ostalo bore malo, saj da so napovedi zelo slabe. Ob tem je sicer dejala, da ne bi mogla reči, da je za to kriva ali odgovorna Slovenija, a da politiki preboja, kot kaže, žal ni uspelo doseči.

Vsi trije so komentirali tudi resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, ki so jo vložili evropski socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica ter o kateri bodo evropski poslanci glasovali v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Fajonova je dejala, da bo resolucija zelo kritična glede Slovenije. Novakova je izpostavila, da si je EPP zelo prizadevala za ustrezno uravnoteženost. Bogovič pa je menil, da se Slovenija v resoluciji ne obravnava negativno, da je zabeleženo, da osnovni postulati pravne države delujejo, ter da v Sloveniji zagotovo ni takšnih zdrsov, kot so na Poljskem in Madžarskem ali pa na Malti in Slovaškem, kjer so umirali novinarji.