Schwimmer, ki zaključuje dvodnevni obisk v Sloveniji, je ob tem spomnil na aktivno vlogo Draga Kosa v okviru Skupine držav za boj proti korupciji (GRECO) in na delo urada za boj korupciji. Schwimmerja je pred tem sprejel notranji minister Rado Bohinc, ki je ob tej priložnosti podpisal dodatni protokol h kazenskopravni konvenciji Sveta Evrope o korupciji.
Po Schwimmerjevih besedah je Slovenija kot bodoča članica Evropske unije pokazala, da je bila aktivna in učinkovita v boju proti korupciji. "Pri tem ne moreš biti nikoli zadovoljen. Gre za boj, ki se nikoli ne ustavi. Če ustaviš ta boj, pride lahko do novih oblik korupcije," je še pojasnil generalni sekretar SE.
Minister Bohinc se je strinjal, da je Slovenija vseskozi aktivna na področju kazenskopravnega varstva zoper korupcijo, pri čemer je spomnil, da v Sloveniji od 25. marca 2003 velja kazenskopravna konvencija o korupciji, ki predstavlja enega temeljnih multilateralnih dokumentov na področju boja proti korupciji.
Konvencija je po Bohinčevih besedah zelo pomembna za usklajevanje kazenskega prava držav članic SE in se nanaša na vprašanja, povezana s korupcijo v javnih upravi oziroma uslužbencev, skupščinskih teles, mednarodnih organizacij, zasebnega sektorja, posebej pa se nanaša tudi na vprašanje pranja denarja in računovodskih kaznivih dejanj, je pojasnil minister.
Po besedah notranjega ministra se Slovenija s podpisom dodatnega protokola h kazenskopravni konvenciji SE o korupciji zavezuje, da bo uskladila svojo kazensko zakonodajo za dve vrsti kaznivih dejanj – pasivno in aktivno podkupovanje sodnikov porotnikov ter enako podkupovanje arbitrov. Po ratifikaciji dodatnega protokola pa bo sledila sprememba kazenske zakonodaje.
SE po širitvi še bolj pomemben
Schwimmer se je dotaknil tudi prihodnje vloge SE po širitvi EU, ki bo po širitvi še bolj potreben. SE je kot multilateralna organizacija potreben, tudi zato, da bo ostalim državam lahko pomagal pri uresničevanju načel, kot so vladavina prava, demokracija in spoštovanje človekovih pravic. EU bo s širitvijo navsezadnje imela 25 držav članic, medtem ko jih je v SE 45, je še dejal generalni sekretar.
Schwimmer se je v ponedeljek v Ljubljani udeležil zasedanja političnega odbora Parlamentarne skupščine SE in se ob robu srečanja ločeno sestal z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem.
Rupel in Schwimmer sta sicer največ pozornosti namenila prihodnji vlogi Sveta Evrope, zlasti v luči širitve EU. Zavzela sta se za večjo sinergijo pri zagotavljanju človekovih pravic ter se strinjala, da je potrebno posebno pozornost nameniti državam, ki bodo po sedanji širitvi ostale izven EU. Le te morajo imeti jasno evropsko perspektivo - ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
