Slovenec za kulturo potroši povprečno 216 evrov na leto

Dva od merljivih vidikov kulturne dejavnosti sta, koliko smo Slovenci pripravljeni zapraviti za kulturne užitke in koliko država namenja za kulturo. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je država leta 2018 v kulturo – za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, storitve radia, televizije in založništva – vložila nekaj več kot 432 milijonov evrov, kar je bilo manj kot en odstotek BDP. Za lažjo predstavo, to je 209 evrov na prebivalca, kar je 24 evrov manj kot leta 2010.

Če je država v osmih letih priprla pipo za kulturno branžo, pa smo Slovenci pripravljeni zanjo plačati nekaj več. Vsak prebivalec je namreč v letu 2018 zanjo porabil povprečno 216 evrov, kar je 57 evrov več kot v 2010, je s podatki postregel Surs. A to ni ravno bajna vsota, vsaj če primerjamo s prihodki, ki kapljajo v turistično malho. Lani je povprečen tuji turist poleti potrošil 97 evrov na dan.

Če pogledamo še drugače. Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP), je v letih od 2014 do 2018 znašal 1,1 odstotka, v letih od 2010 do 2013 pa 1,2 odstotka. Za primerjavo: prispevek slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP v letu 2018 – znašal je 1,4 odstotka – je bil približno 27 odstotkov večji od prispevka kulture, v katerem pa sicer niso upoštevani posredni učinki kulture na gostinstvo, turizem, trgovino, so pojasnili na Sursu.

Zaposleni v kulturi

V Statistični register delovno aktivnega prebivalstva je po zadnjih podatkih konec oktobra 2019 vpisanih 15.125 oseb, ki opravljajo enega od 20 značilnih poklicev v kulturi. Od leta 2014 se je skupno število oseb, uvrščenih v te poklicne skupine, povečalo za nekaj več kot 16 odstotkov. Njihova sestava glede na zaposlitveni status se ni bistveno spremenila: konec oktobra 2019 je bilo 63,5 odstotka teh oseb zaposlenih (v 2014: 65,2 odstotka), 36,5 odstotka pa samozaposlenih (v 2014 34,8 odstotka).

'Kultura bi bila lahko cvetoča gospodarska panoga, če bi več vložili vanjo'

Ker kultura še zdaleč ni zgolj statistika, smo povprašali nekaj kulturnih ustanov, kakšen je njihov pogled na kulturo, ali menijo, da smo ji Slovenci na splošno dovolj naklonjeni oziroma se zanjo zanimamo?

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski meni, da imamo Slovenci kulturo radi. To utemeljuje s tem, da imamo nemalo nadarjenih umetnikov, ob tem pa smo kot obiskovalci kulturnih prireditev radovedni. "V marsikateri državi sveta kulturne dogodke obiskujejo predvsem premožne in privilegirane elite. Pri nas vstopnice niso tako zelo drage, da bi si jih lahko privoščila le peščica. Poleg tega imamo že v vrtcih in šolah sistem kulturne vzgoje, ki spodbuja obisk kulturnih prireditev. Ta sistem je skorajda primerljiv s skandinavskim, ki je med najbolj naprednimi na svetu," je prepričana. Ker je, kot pravi, kultura že od rojstva z nami, jo preseneča, da si politika v samostojni Sloveniji zatiska oči, za kako pomembno področje življenja gre. "Kultura bi bila lahko tudi cvetoča gospodarska panoga, če bi več vložili vanjo," je poudarila.

Tudi v Narodnem muzeju Slovenije (NMS) se strinjajo, da smo Slovenci dovzetni za kulturo, kar med drugim dokazujejo obiskovalci in ljubiteljski raziskovalci kulturne dediščine. Ne mine namreč dan, ko se v muzeju ne bi našel kdo, ki ga ne bi kaj posebej zanimalo. "Veliko je povpraševanj po gradivu, ki ga hranimo, pa tudi po ekspertizah muzejskih strokovnjakov. Z nami pogosto želijo sodelovati različni samostojni ustvarjalci, društva, klubi, ustanove – bodisi bi želeli svojo dejavnost izvajati v muzejskih prostorih bodisi jih zanima sodelovanje pri vsebini," so pojasnili iz NMS in dodali, da muzej še posebej poka po šivih ob dnevih odprtih vrat.

V kranjskem Prešernovem gledališču so bolj kritični. Direktorica Mirjam Drnovšček meni, da kultura vse bolj izgublja svojo mesto enega pomembnih gradnikov družbe. Prepričana je, da ji šolski sistem namenja vse manj časa. "Sama vidim to kot posledico agresivnega kapitalizma, ki si želi predvsem človeka, ki ne razmišlja s svojo glavo, ki ni kritičen, saj mu je tako lažje vsiliti nakupovalni nagon in stremljenje k materialnemu," je njen vidik kulture.

Trendi v umetnosti

Ne glede na vse pa kultura skozi zgodovino kljub vzponom in padcem ostaja živa. Kot z vsem stvarmi je tudi na tem področju tako, da v določenih obdobjih pritegne oziroma prevlada ena oblika umetnosti ali kulturne dejavnost nad drugo. Zato nas je zanimalo, kakšni so trendi v zadnjih letih.

Cetinski je pojasnila, da smo tako kot po vsem svetu tudi v Sloveniji bolj naklonjeni tradiciji, klasičnim oblikam umetnosti, ki jim dajemo prednost pred sodobno umetnostjo. Meni, da pri klasični umetnosti, predvsem v likovni umetnosti, glasbi in literaturi, vnaprej vemo, da je kriterij časa že opravil svoje in da je v umetnosti preživelo le tisto, kar je v resnici najboljše. "V svetovnih muzejih se v sobanah s starejšo umetnostjo vedno gnetejo množice, ki občudujejo Da Vincija, Rubensa, Rembrandta … prostori z umetninami 20. in 21. stoletja pa so manj obiskani. Kajti sodobna umetnost nas vedno preseneča, ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Ljudi, ki so pripravljeni na takšno avanturo, na raziskovanje neznanega, je manj kot tistih, ki stavijo na preverjene konje," razmišlja direktorica Cankarjevega doma.

V Narodnem muzeju opažajo, da ljudje radi hodimo v muzeje, toda na obisk muzeja vpliva več dejavnikov: "Privlačna vsebina razstav je gotovo eden izmed njih. Za nove razstave je zanimanje vedno precejšnje. Na odprtjih razstav je število obiskovalcev v našem muzeju redko manjše od 100. Udeležujejo se strokovnih predavanj, vodenih ogledov, pogovorov, glasbenih nastopov, izobraževanj, predstavitev knjig, delavnic za otroke in odrasle, otroci v muzejih preživljajo tudi počitniške dni in praznujejo rojstni dan …"

Drnovščkova ugotavlja, da Slovenci zaenkrat še hodimo v gledališče, a upada število mladih. Ljubitelji gledališča pa vse pogosteje povprašujejo po komercialnih komedijah. "Vse bolj si želijo samo sprostitve, ne pa tudi razmišljanja o času, v katerem živimo," je prepričana. V Prešernovem gledališču zato namenjajo več pozornosti predstavam, ki govorijo o problemih tukaj in zdaj. "Ki odpirajo vprašanja in spodbujajo razmišljanje," je poudarila

Kako obiskani so Slovenski hrami kulture?

Cankarjev dom letos praznuje 40 let. Podatke o obisku zbirajo od leta 1982, ko je Cankarjev dom obiskalo 287.053 ljudi. "To je bil čas, ko je bilo graditelje našega centra strah, da so dvorane prevelike in jih bo težko napolniti z občinstvom. Danes vemo, da bi bile lahko še večje. Predvsem Gallusova dvorana, ki je še vedno najlepša in najbolj akustična dvorana v Sloveniji," meni direktorica Cankarjevega doma.

In številke so vsako leto bolj spodbudne. Lani je Cankarjev dom obiskalo 541.970 ljudi, kar je 46.767 več kot leto pred tem in 54.263 več kot leta 2017. Program obsega več kot dva tisoč dogodkov letno, od klasičnih do sodobnih, od zabavnih do poglobljenih, od slovenskih do gostovanj iz tujine. "Pokrivamo prav vsa področja umetnosti," je še izpostavila Cetinski.

Tudi v Narodnem muzeju opažajo, da število obiskovalcev nenehno narašča. Pred 10 leti so našteli 32.118 obiskovalcev, lani pa 53.979. "Obisk muzeja se sicer po posameznih letih nekoliko razlikuje, toda zelo jasno je razvidno, da se zanimanje za muzejske vsebine vztrajno povečuje," so pojasnili.

Tudi v Prešernovem gledališču se zanimanje za predstave ne zmanjšuje. Direktorica predvideva, da je to zaradi kakovostnih predstav. "Skozi leta smo pritegnili in obdržali obiskovalce, ki jih pritegnejo družbeno kritične predstave. Nas pa skrbi prihodnost iz razlogov, ki sem jih že navedla: vse večje povpraševanje po komercialnih komedijah."

Zakaj je pomembno, da se kulturno udejstvujemo in kulturo negujemo?

Direktorica Cankarjevega doma meni, da kultura daje možnost, da spoznamo, kdo smo – tako posamezniki kot skupnost. "Saj naše življenje ni drugega kot iskanje odgovorov na ključna vprašanja o ljubezni, življenju in smrti. Kultura nam je pri tem najboljša sopotnica," razmišlja sogovornica.

V Narodnem muzeju na kulturo v kakršni koli obliki gledajo kot na nekaj, kar v nas zgane drugačno, nekaj, kar nas naredi človeka. "Prav kultura je tista, ki nas v vsakodnevnem vrvežu povabi, da se za hip ustavimo in ozremo vase, da ji dovolimo, da nas požlahti na svoj način. Zato nikdar ne sme postati del prestiža, ki bi si ga le stežka privoščili – dostopna mora biti vsem," verjamejo v NMS.

Direktorica Prešernovega gledališča razmišlja podobno, da s kulturo ohranjamo človečnost. "Oblikujemo drugačne vrednote od tistih, ki nam jih vsiljuje neoliberalizem, razvijamo kritičen pogled na svet in z njo razvijamo svojo ustvarjalnost in odprtost," je njen pogled, zakaj jo moramo ohranjati.