Slovenci vse bolj pesimistični glede spopadanja s podnebnimi spremembami

Na globalni ravni se je s trditvijo, da je za zmanjšanje podnebnih sprememb prepozno, strinjalo 43 odstotkov vprašanih, evropsko povprečje je znašalo 38 odstotkov, so pred svetovnim dnevom Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, sporočili z inštituta.

Na svetovni ravni se s to trditvijo v večji meri strinjajo stari med 18 in 24 let (44 odstotkov) in stari med 25 in 34 let (45 odstotkov). Prav tako se s tem stališčem v večjem deležu strinjajo posamezniki z najnižjo izobrazbo (51 odstotkov) kot tisti z zaključeno višjo izobrazbo (42 odstotkov).

Med državami na svetovni ravni je Danska izrazila najvišjo stopnjo nestrinjanja (66 odstotkov), Indija pa najnižjo (31 odstotkov).

Strinjanje s trditvijo, da lahko z lastnimi vedenjem izboljšamo okolje, je izrazilo 78 odstotkov prebivalcev Slovenije. Na globalni ravni so največji delež ljudi, ki verjamejo v moč posameznika, da vpliva na okolje, zabeležili v Ameriki (86 odstotkov), najmanjši pa na Bližnjem vzhodu (75 odstotkov).

S trditvijo, da globalno segrevanje predstavlja resno grožnjo človeštvu, se je v svetu strinjalo 86 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 83 odstotkov. Delež je primerljiv z evropskim povprečjem (84 odstotkov).

Nevarnost globalnega segrevanja bolj zaznavajo ženske (88 odstotkov), manj pa moški (83 odstotkov). Pri tem so tisti z zaključeno višjo izobrazbo izrazili strinjanje v 88-odstotnem, tisti z nižjo izobrazbo ali brez izobrazbe pa v 79-odstotnem deležu.

Da si morajo za trajnost in varovanje okolja bolj kot posamezniki prizadevati podjetja in vlada, meni 68 odstotkov vprašanih v Sloveniji. Pri tem so ugotovili znaten porast strinjanja s to trditvijo v primerjavi z letom 2020, ko se je z njo strinjalo 55 odstotkov vprašanih.

Rezultat evropskega povprečja razkriva, da skoraj dve tretjini (65 odstotkov) Evropejcev meni, da njihova vlada ne sprejema ustreznih okoljevarstvenih ukrepov. To predstavlja največji delež nestrinjanja med svetovnimi regijami, najmanjši delež so zabeležili v azijsko-pacifiški regiji (29 odstotkov).

Sodelujoči v raziskavi so opredelili tudi svojo pripravljenost za nakup dražjih, a okolju prijaznejših izdelkov. V Sloveniji je pripravljenost za tovrstno ravnanje izrazilo 64 odstotkov vprašanih, nepripravljenost pa 33 odstotkov. Prvotni delež je primerljiv z evropskim povprečjem, ki je obenem najmanjši med svetovnimi regijami.

Na globalni ravni je strinjanje z nakupom dražjih in obenem okolju prijaznejših izdelkov izrazilo 68 odstotkov, nestrinjanje pa 27 odstotkov vprašanih. V večjem deležu bi nakup podprle ženske (70 odstotkov), v manjšem pa moški (66 odstotkov).