Slovenci v EU najbolj nezadovoljni s smerjo in stanjem demokracije v svoji državi

Raziskava EU Parlameter 2020 kaže, da se Evropska unija po mnenju državljanov  v EU dobro odziva na situacijo, v kateri smo se znašli zaradi pandemije. 66 % anketiranih je namreč optimističnih glede prihodnosti Evropske unije in skoraj trije od štirih anketirancev (72 %) menijo, da bo načrt za okrevanje EU omogočil hitrejše okrevanje gospodarstva njihove države zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19, je razbrati iz poročila o raziskavi Eurobarometra. V Sloveniji je bil ta delež še večji(76 %).

Nova raziskava javnega mnenja, ki jo je naročil Evropski parlament, novembra in decembra 2020 pa jo je izvedla agencija Kantar, kaže, da se je delež državljank in državljanov, ki imajo pozitivno mnenje o EU, v primerjavi z raziskavo, opravljeno jeseni 2019, povečal za 10 % (EU27: 50 %), v Sloveniji pa je narasel kar za 24 %, na 58 %.

65 odstotkov vprašanih Slovencev pričakuje, da se bo ekonomski položaj v naslednjem letu poslabšal  

V vseh državah članicah razen v dveh večina vprašanih pričakuje, da se bo položaj  gospodarstva v njihovih državah v naslednjem letu poslabšal. Slovenci smo v tem mišljenju pri vrhu, in sicer na tretjem mestu. Da bo stanje prihodnje leto slabše, ocenjuje namreč kar 65 odstotkov vprašanih Slovencev. Podobno pesimistični so še v Latviji (68 %), na Češkem in v Franciji (67 %). Izjemi sta Malta, kjer večina meni, da bo stanje čez leto boljše, in Madžarska, kjer večina meni, da bo enako.  

Prav tako več kot polovica anketiranih (EU27: 52 %) pričakuje, da bodo njihovi življenjski pogoji čez leto dni enaki, kot so danes, četrtina (EU27: 24 %) meni, da bodo čez leto dni živeli še slabše kot danes, medtem ko jih nasprotno pričakuje 21 %. Kot kažejo rezultati ankete za Slovenijo, je 35 % vprašanih menilo, da bodo čez leto dni njihovi življenjski pogoji slabši, da bodo enaki, jih meni 44 %, da se bodo izboljšali, pa 21 %.

Najverjetneje zaradi zgoraj navedenega so državljanke in državljani med novimi ključnimi prednostnimi nalogami, s katerimi bi se moral ukvarjati Evropski parlament, navedli boj proti revščini in družbenim neenakostim (EU27: 48 %). To področje so kot prvo navedli vprašani v vseh članicah EU razen na Finskem, Češkem, Danskem ter Švedskem, kjer so anketirani kot prvo prioriteto navedli boj proti terorizmu in kriminalu. Na ravni EU je na drugem mestu boj proti terorizmu in kriminalu (35%), sledita kakovostno izobraževanje za vse (33 %) ter zaščita okolja (32 %).

Tudi anketiranci iz Slovenije so na prvo mesto uvrstili boj proti revščini in družbenim neenakostim (63 %, kar je največji delež za Portugalsko in Ciprom), na drugo mesto so uvrstili boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (38 %), na tretje pa ukrepe za varstvo okolja in zaščito biotske raznolikosti (32 %).

Slovenci najbolj nezadovoljni s smerjo države in stanjem demokracije v državi

Pri odgovoru na vprašanje, ali gredo stvari v državi v pravo smer, so Slovenci izjemno pesimistični. Smo namreč na prvem mestu pri odgovoru, da gredo stvari pravzaprav v napačno smer – tako je odgovorilo kar 79 % vprašanih iz Slovenije. Nezadovoljni so tudi na Hrvaškem (78 %), v Španiji (76 %) in na Češkem (75 %). Najzadovoljnejši s tem, v katero smer se premikajo stvari v njihovi državi, so na Irskem in v Luksemburgu.  

Slovenci smo nezadovoljni tudi s stanjem demokracije v naši državi. Smo na prvem mestu po nezadovoljstvu z demokracijo; tako je odgovorilo kar 68 odstotkov anketirancev iz Slovenije. 

V 16 državah članicah je večina vprašanih zadovoljna tudi z demokracijo v svojih državah. To so denimo Danska, Luksemburg in Nizozemska na prvih treh mestih. 11 držav pa izkazuje negativen trend. Slovenci smo, kot že rečeno, na prvem mestu, sledijo Grki (63 %) in državljani Bolgarije (59 %).

Z demokracijo v Sloveniji je tako zadovoljnih le 32 odstotkov državljanov, kar je v primerjavi z Dansko, kjer je z njo zadovoljnih kar 88 odstotkov vprašanih, precej malo, izpostavljajo v poročilu. 

Na ravni EU je sicer več kot 50 odstotkov državljanov zadovoljnih s stanjem demokracije v EU. Odstotek zadovoljnih z demokracijo v EU se sicer zvišuje. Zadovoljstvo s tem, kako demokracija deluje na ravni EU, se giblje med 80 odstotki (na Irskem), in 40 odstotki vprašanih (v Grčiji). Veliko zadovoljstvo s stanjem demokracije v EU izkazujejo baltske države. Slovenci, Hrvati in Portugalci smo tokrat bistveno zadovoljnejši z delovanjem demokracije na ravni EU. Z demokracijo v EU je namreč zadovoljnih kar 15 odstotkov več vprašanih Slovencev kot v prejšnji raziskavi (61 %), 13 odstotkov več Hrvatov (64 %) in 11 odstotkov več Portugalcev (74 %).  

Raziskava je bila opravljena med 20. 11. in 21. 12. 2020, v vzorec so zajeti državljani vseh 27 držav članic EU, starejši od 15 let.