Slovenci tihotapili kokain

Celjski kriminalisti so 10. marca k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju privedli 32-letnega moškega, osumljenega storitve več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Sodnik je po zaslišanju zoper osumljenca odredil pripor.

Osumljenec naj bi bil poleg treh tujcev (identifikacija slednjih še ni znana) član mednarodne kriminalne združbe, ki naj bi tihotapila več kilogramov prepovedane droge kokain z območja južne Amerike (Peru) v Evropo (Španija in Belgija). Od leta 2001 naj bi skrbel za novačenje slovenskih državljanov, ki naj bi v potovalnih kovčkih z dvojnim dnom tihotapili kokain. Pomočniki, ki naj bi tihotapili drogo, so potovali v letalu.

Celjski kriminalisti so pridobili dokaze o tihotapstvu skupno 15.390 kilogramov kokaina, zaradi katerega so bili v tujini zaprti tudi trije slovenski državljani, ki so po navodilih osumljenega in sostorilcev poskušali pretihotapiti kokain, so sporočili s celjske policijske uprave.

Tako so leta 2001 na letališču v perujski prestolnici Lima v Peruju aretirali osebo z območja Policijske uprave Celje, ki je tihotapila devet kilogramov kokaina. Osebo so obsodili na osemletno zaporno kazen. Leta 2004 so na bruseljskem letališču aretirali Slovenca, ki je tihotapil 4,4 kilogram kokaina na poti iz Peruja v Belgijo. Obsojen je bil na zaporno kazen štirih let. Istega leta so na letališču v Limi prijeli osebo, ki je tihotapila 1,97 kilograma kokaina. Sodišče ga je obsodilo na šest let ječe.

Naročniki so vsem kurirjem prepovedane droge v primeru uspešnega prenosa kokaina obljubili plačilo v višini 5.000 ameriških dolarjev. Če prenos ne bi uspel, pa naj bi tihotapcem nudili pravno pomoč in hitro reševanje postopkov na sodiščih (zaradi zvez, ki bi jih naj imeli tuji sostorilci).

Dobro organizirana družba

Šlo je za dobro organizirano kriminalno družbo, v kateri je imel vsak član točno določeno vlogo, so sporočili policisti. Prav tako je med člani kriminalne združbe vladala velika mera zaupanja. Osumljenec, ki je v priporu v Sloveniji, naj bi skrbel za vzpostavljanje kontaktov s sostorilci iz tujine (Peru, Nizozemska) in po pridobitvi finančnih sredstev poskrbel za nakup letalskih kart ter angažiral sostorilce za novačenje kurirjev in pošiljal sporočila po elektronski pošti.

Kriminalna združba naj bi si z uspešnim tihotapljenjem prepovedane droge pridobila veliko premoženjsko korist, saj znaša vrednost enega kilograma kokaina v državi pridelovalki okoli 1.000 ameriških dolarjev, cena enega kilograma v državah Evropske unije pa okoli 55.000 ameriških dolarjev (45.000 evrov).