Glede na odgovore vprašanih je raziskava Ogledalo Slovenije izmerila tudi upad zaupanja v podjetja in organizacije, kjer vprašani delujejo, prav tako ugotavlja padec zaupanja v banke in cerkev, višje pa je zaupanje v predsednico republike, RTV Slovenija, sindikate in vojsko ter v znanstvenike in novinarje, so sporočili iz družbe Valicon. Ta je zadnjo meritev izvedla med 11. in 21. oktobrom, predhodno pa konec marca 2024.
Med institucijami in organizacijami ostaja na prvem mestu po zaupanju civilna zaščita s stopnjo zaupanja 64. To je najvišji rezultat za zaupanje v civilno zaščito od vključitve v raziskavo marca 2021. Rezultat je zelo blizu najvišji izmerjeni stopnji zaupanja doslej, to je 65, kot so ga izmerili malim slovenskim podjetjem v raziskavi marca 2022. Tudi tokrat so mala slovenska podjetja na drugem mestu (stopnja zaupanja 56).
Sledijo podjetja in organizacije, v katerih vprašani delujejo, s stopnjo zaupanja 32, a že drugič zapored s padcem točk oz. izgubo nekaj zaupanja. Sledijo vojska (stopnja zaupanja 29), policija (26) in šolstvo (15), vse z rastjo zaupanja, na sedmem mestu so velika slovenska podjetja (13).
Vse omenjene so institucije oz. organizacije, katerih stopnja zaupanja je pozitivna. To pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov, kot sta "bolj zaupam" in "zelo zaupam", večji od negativnih.
Obratno velja za tiste z negativno stopnjo zaupanja. Tako so na osmem mestu spletne trgovine s stopnjo zaupanja minus dve, a primerjalno rastjo za 13 točk. Spletne trgovine so z največjim skokom zaupanja v zadnje pol leta prehitele zdravstvo (stopnja zaupanja minus štiri in padec za štiri točke), ki je po pol leta znova v območju negativnega zaupanja.
Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih, na predzadnjem mestu je tokrat DZ, mesto pred njim so stranke opozicije, podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še stranke vladne koalicije in vlada. Na mestih pred naštetimi so mediji in cerkev, ki je po dveh zaporednih obdobjih rasti zaupanja tega znova nekaj izgubila.
Najvišjo rast zaupanja beležijo že omenjene spletne trgovine, predsednica republike, RTV Slovenija, sindikati in vojska. Povprečna stopnja zaupanja v institucije pa ostaja negativna, to je minus 17, kar je za točko višje kot pred pol leta. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora "zelo zaupam", ostaja civilna zaščita, institucija, ki beleži najvišji delež odgovora "sploh ne zaupam", ostaja predsednik vlade.
Pri zaupanju v poklice na prvem mestu ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 90) in reševalci oz. nujna medicinska pomoč, ki dosegajo enak rezultat. Na tretjem mestu ostajajo medicinske sestre, sledijo poštarji, znanstveniki, (mali) podjetniki, dostavljalci in učitelji. Na devetem mestu so zdravniki, ki beležijo najvišjo rast zaupanja med poklici, in vojaki.
Na dnu lestvice ostajajo "politiki na splošno", od spodaj navzgor sledijo vladni ministri, pred njimi pa so tokrat direktorji, ki sicer beležijo največji padec zaupanja med poklici v tokratni meritvi. Na mestih pred njimi so duhovniki, državni uradniki in sindikalisti.
Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo že omenjeni direktorji, med ostalimi poklici so padci manjši oziroma jih večinoma ni.
Najvišjo rast zaupanja so, kot omenjeno, tokrat zabeležili zdravniki, ki so v predhodni meritvi beležili največji padec. Zaupanje v zdravnike se je tako povrnilo in je na ravni meritev iz pomladi 2022. Med ostalimi poklici sta le še dva z značilno rastjo zaupanja, to so znanstveniki in novinarji.
Povprečna stopnja zaupanja v poklice je pozitivna in za eno točko višja kot pred pol leta. Poklic, ki beleži najvišji delež odgovora "zelo zaupam", so še vedno gasilci. Poklic z najvišjim deležem odgovora "sploh ne zaupam" ostajajo politiki na splošno.
Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s "splošnim stanjem" v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija, poudarjajo pri Valiconu.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.