Po srečanju brez izjav, pogovori se bodo nadaljevali

Komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški minister Samuel Žbogar in Gordan Jandroković so končali srečanje v Bruslju, ki je trajalo približno tri ure. Preučili so možnosti za dogovor o specifičnih pogojih za evropsko posredovanje in se dogovorili, da v bližnji prihodnosti nadaljujejo pogovore, so po srečanju povedali v komisiji.

"Komisar Rehn pozdravlja načelno podporo obeh držav predlaganemu evropskemu posredovanju. V pogovorih so preučili možnosti za dogovor o specifičnih pogojih za takšno posredovanje in se dogovorili, da v bližnji prihodnosti nadaljujejo pogovore o tem. Pogovori se nadaljujejo," je po srečanju pojasnila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy.

Rehn, Žbogar in Jandroković so danes na sedežu Evropske komisije v Bruslju razpravljali o "predlogu Evropske komisije za evropsko posredovanje, ki bi rešilo vprašanje meje med državama in omogočilo nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU", je še pojasnila komisarjeva tiskovna predstavnica.

"Namen komisije je pomagati pri reševanju vprašanja meje in vzporedno odpraviti ovire v pristopnih pogajanjih Hrvaške, tako da bi Hrvaška lahko izpolnila ciljni časovni načrt za končanje tehničnih pogajanj do konca leta 2009," je še pojasnila Nagyjeva v kratki izjavi za javnost po srečanju.

''Dodatni pogoji zožujejo manevrski prostor''

Evropski poslanec Jelko Kacin se je sešel s predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pötteringom, s katerim sta med drugim govorila o slovensko-hrvaškem sporu glede meje. Kacin je ob tem poudaril, da slovenska vlada podpira pobudo Bruslja za mediacijo, ki naj pripelje do hitre in dokončne rešitve vprašanja.

Kacin, ki je, kot so sporočili iz njegove pisarne, Pöteringa s stališči Slovenije seznanil na njegovo željo, je izrazil pomisleke slovenske strani zaradi dodatnih pogojev, ki jih je v ponedeljkovem odgovoru Evropski komisiji postavila Hrvaška. Kot je dejal Kacin, dodatni pogoji "po nepotrebnem zožujejo manevrski prostor najverjetnejšemu posredniku Marttiju Ahtisaariju in tako tudi časovno oddaljujejo začetek mediacije".

Izrazil je tudi dvom, da je pristopna pogajanja Hrvaške z EU še mogoče končati letos, saj meni, da se je Zagreb z včerajšnjim odgovorom žal odločil, da bo raje hitel počasi. 

Pogovori s slovensko vlado nimajo smisla

"Akta o prisvojitvi celotnega Savudrijskega zaliva, štirih vasi, vse od Kanala svetega Odorika in zemljišča ob Muri, si ni drznil predlagati stari politični maček in 'mešetar' Dimitrij Rupel. V našem saboru je rečeno, da se na ta način prejudicira meja. Hudiča! Tukaj imamo opravka z resnimi in neznosninimi ozemljskimi apetiti,“ je v pogovoru za Slobodno Dalmacijo dejal akademik in nekdanji član mešane komisije za reševanje mejnega spora Davorin Rudolf.

Rudolf je o Slovencih dejal, da so prepirljivci in da se nima nobenega smisla neposredno pogovarjati s prepirljivo vlado v Ljubljani. "Po mojem mnenju pot v Evropski unijo vodi preko Berlina, Pariza in seveda Washingtona. Na nas je, da delamo na reformah in doseganju evropskih standardov ter da na miren način razmislimo o različnih možnostih. Kot primer lahko navedemo Islandijo, ki je vstop v EU ne zanima, ampak zgolj v evroobmočje. Lahko podpišemo schengenski sporazum. Hitenje v tem primeru ni dobro niti potrebno,“ je še dejal.

Rudolf je tudi kritičen do Ahtisaarija, ki pa je po njegovem mnenju politik in ne sodnik. Poudarja, da je spor pravne narave in zahteva sodelovanje vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov.

''Rehnov predlog nepravičen do Hrvaške''

Hrvaška po mnenju poročevalca Evropskega parlamenta za Hrvaško, evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) ne bo postala članica EU pred letom 2012. Zaradi spora glede meje s Slovenijo je namreč trenutno nemogoče, da bi Hrvaška pristopna pogajanja končala do konca letošnjega leta, kot je predvideno, je danes dejal Swoboda.

Po koncu pristopnih pogajanj morajo vstop Hrvaške v unijo potrditi še Evropski parlament in vse države članice, kar bo zagotovo trajalo še najmanj leto in pol, tako da praktično ni več mogoče, da bi Hrvaška postala članica leta 2011, kar je ciljni datum, je ob robu zasedanja Evropskega parlamenta pojasnil Swoboda.

Evropski poslanec je bil tudi kritičen do predloga evropskega komisarja Ollija Rehna o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje z mediacijo, češ da "ni pravičen do Hrvaške" in da komisar ni pokazal "potrebnega posluha" za Hrvaško. Swoboda se zavzema za dvotirni pristop, pri katerem bi se z vprašanjem meje ukvarjalo Meddržavno sodišče v Haagu, sočasno pa bi se pogajali tudi o politični rešitvi problema. Na ta način bi se po njegovem mnenju izognili novi blokadi pogajalskih poglavij, ki Hrvaški med drugim služi kot izgovor za nezadostno izvajanje reform, potrebnih za vstop v unijo.

Swoboda je med drugim avtor poročila o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2008, o katerem bodo na plenarnem zasedanju v sredo razpravljali, v četrtek pa glasovali evropski poslanci. V njem Swoboda ugotavlja, da se pogajanja s kandidatko lahko zaključijo še letos, najbolj občutljivi vprašanji pa ostajata organizirani kriminal in korupcija. Poročilo tudi pozdravlja neformalni dogovor z dne 25. avgusta 2007 med tedanjima predsednikoma hrvaške in slovenske vlade Ivom Sanaderjem in Janezom Janšo o reševanju spora glede vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ter obe strani poziva, naj ta dogovor spoštujeta.

Peterle vložil amandma

Evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle je sicer v ponedeljek s 40 podpisi evropskih poslancev vložil amandmaja na 28. in 3. člen poročila, ki sicer ni zavezujoče, ima pa pomembno politično težo. Tako Peterle kot tudi Kacin se zavzemata, da bi v 28. členu namesto sedanje formulacije, ki poziva k uresničevanju dogovora Janšo in Sanadarjem, zapisali, da Evropski parlament pozdravlja Rehnovo pobudo za rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo.

Peterle je vložil tudi dopolnilo na 3. člen, ki v dosedanji formulaciji poziva Hrvaško, naj se bolj posveti "nekaterim bolj občutljivim vprašanjem" iz pristopnih pogajanj. Poslanec predlaga, naj se Hrvaška posveti "še posebej" bolj občutljivim področjem iz pristopnih pogajanj.

Sanader pričakuje najboljše za obe državi in EU

Hrvaški premier Ivo Sanader je danes v Zagrebu dejal, da zvečer pričakuje uradni odziv Bruslja na hrvaško podporo pobudi o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje z mediacijo. "Pričakujem, da se bo zgodilo tisto, kar je najboljše za EU in obe državi, se pravi deblokada pogajanj in odhod pred Meddržavno sodišče v Haagu," je dejal Sanader.

Ponovil je, da Hrvaška ne bo uresničevala svojih zunanjepolitičnih ciljev na račun svojega ozemlja in dodal, da vlada ne bo sprejela političnega risanja meja, temveč izključno njihovo določanje v skladu z mednarodnim pravom. Izrazil je obžalovanje zaradi odločitve slovenske vlade o prenehanju dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo in se vprašal, kdo bo določil sporne točke, "ker poleg Piranskega zaliva obstajajo še nekatera sporna območja". Dodal je, da doslej pogajanja o vstopu v EU v primeru nobene države niso bila obremenjena z dvostranskimi problemi.

Medtem je hrvaški predsednik Stipe Mesić po srečanju z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voronjinom ponovil, da je vprašanje meje potrebno urediti na sodišču, ker se o meji ni mogoče politično dogovoriti. Kot je dodal, je logično, da Hrvaška ne bo letos sklenila pristopnih pogajanj z EU, če Slovenija ne bo deblokirala določenih poglavij.

Mesić je na novinarsko vprašanje komentiral tudi ponedeljkovo izjavo ministra Žbogarja, ki je pozdravil odločitev Zagreba kot pozitiven korak naprej, a morda premajhen. "Tudi tek na maratonu se začne z enim, prvim korakom," je dejal.

Evropska komisija ima končno stališča

Strani sta podali vsaka svoje stališče, a med seboj se nista dogovorili o ničemer, pravijo viri v Bruslju. Evropska komisija ima tako sedaj po navedbah virov na mizi stališči, ki sta ju Hrvaška in Slovenija proizvedli za svoji javnosti. "To vse je sicer zelo dobrodošlo, toda hudič je v podrobnostih," pravijo viri.

Hrvaška je namreč v ponedeljek podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo pod pogojem, da ta državama pomaga pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu. Tudi Slovenija je mediacijo načelno podprla, o pogojih pa doslej ni želela govoriti.
Kolikor je znano, naj bi Slovenija pristala na mediacijo pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija pod enakimi pogoji, ki jih je zahtevala za arbitražo: status quo z dne 25. junija 1991, odločanje o celotni meji, kopenski in morski, ter ob upoštevanju načela pravičnosti.

Po navedbah virov pri EU današnje srečanje, ki naj bi trajalo pozno v večer in po katerem naj ne bi bilo izjav za javnost, najverjetneje ne bo prineslo dogovora o mediaciji niti bistvenega premika naprej, temveč naj bi se posvetovanja še nadaljevala. Tako je pogajalska konferenca s Hrvaško, napovedana za 27. marec, vse manj verjetna.