'Slovenci smo nevtralni, ne bremeni nas preteklost na tem delu Balkana'

48. kontingent (SVNKON KFOR) je naloge prevzel v oktobru, na Kosovu pa bodo slovenski vojaki pod poveljstvom podpolkovnika Andreja Krivca ostali do aprila. Njegov kontingent je nasledil razmere, ki so nastale po zaostritvah zaradi dogodkov na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo.

Sever so pretresali nemiri in demonstracije zaradi poskusa uveljavitve zakona za preregistracijo vozil na kosovske tablice, s čimer se srbsko prebivalstvo večinoma ni strinjalo. Novembra lani je sledila aretacija nekdanjega kosovskega policista Dejana Pantića, Srbi pa so nato izstopili iz vseh kosovskih institucij na severu. Na cestah so se pojavile blokade, prav tako pa se je zgodil bojkot županskih volitev v štirih občinah, ki so posledično dobile albanske župane. To je še povečalo nezaupanje med lokalnim prebivalstvom in oblastmi. Konec septembra, tik pred rotacijo pripadnikov SV, pa se je v kraju Banjska zgodil strelski obračun, v katerem so bili ubiti pripadnik kosovske policije in štirje napadalci.

Po omenjenih incidentih je KFOR povečal prisotnost na terenu z dodatnimi enotami. Kot pravi Krivec, več enot zagotavlja večjo varnost na terenu in večji nadzor nad zagotavljanjem varnega in stabilnega okolja ter svobode gibanja, kar je tudi v osnovi naloga sil KFOR. To je sicer Krivčeva peta misija na Kosovu. "Prejšnje dolžnosti so bile na zahodnem delu Kosova, tokrat smo na vzhodu. V teh letih od 2008 do 2023 so se pokazale velike razlike v razvoju Kosova in varnostnih razmer. Varnostna situacija je precej bolj mirna in stabilna. Prispevek KFOR in slovenskega kontingenta je viden na vsakem področju," nam je povedal ob obisku baze Film City v Prištini. 

Delo na severu Kosova: Poznavanje jezika je naša velika prednost

Spregovorili smo tudi s "trojko", ki svoje naloge opravlja na območju občine Leposavić in jo vodi višji praporščak Matjaž Matej Kastelic. Gre za najbolj severno občino na Kosovu, ki jo poseljuje večinsko srbsko prebivalstvo, s katerim, prav tako kot z albanskim, slovenski vojaki gojijo dobre odnose. V Leposaviću je sicer čutiti strah in zaskrbljenost, pripovedujejo. "Moraš biti pripravljen za komunikacijo z ljudmi, da ustrezno odreagiraš, če se kaj zgodi," pravi Kastelic in dodaja, da se sicer kot skupina počutijo varno. Tudi Peter Kostajnšek, višji vodnik in član patrulje, dodaja, da so zelo dobro sprejeti, pri čemer veliko vlogo igra razumevanje jezika. "To nam da veliko prednost, lažje komuniciramo, ne potrebujemo prevajalcev in tudi lažje nas sprejmejo."

 Prebivalci Leposavića pa živijo v strahu in socialni stiski, pripovedujejo člani patrulje. "Pokojnine so nizke, 150 do 200 evrov. Ljudje se bojujejo za golo preživetje. Zelo velika revščina, cene izdelkov, ki jih kupujejo v trgovinah, pa so skoraj primerljive z našimi. Z naslednjim letom se bo začelo plačevanje električne energije. Ti ljudje je 20 let niso plačevali. Vse to jih močno skrbi."

Tipičen dan enote se začne ob 7. uri zjutraj s pripravami za delo, kjer dobijo napotke z nalogami, ki jih bodo opravljali v tekočem dnevu. "Potem se okrog 7.45 usedemo v avto in imamo približno uro vožnje do našega mesta delovanja v občini. Znotraj same vožnje se kot skupina veliko pogovarjamo in se pripravljamo na nalogo. Potem pa gremo po določenih poteh. To je odvisno, ali je pot svobodna za gibanje, kjer ni preprek, zbiranj prebivalstva itd. Gremo do ustanov in se pogovarjamo z vodji – recimo z vodjo zdravstvenega doma, vodjo gasilcev, občinskimi veljaki itd." 

V domeni njihovega delovanja je tudi, da ljudi usmerijo na prave institucije. "Ljudje se še vedno bojijo priti k policistu, na občino, po osebne dokumente. Delujemo kot vezno tkivo. Ljudje nas cestah tudi ustavljajo. Vozili smo se po neki cesti in na poti nas je zaustavil občan, ki nam je povedal, da se dogajajo neke nepravilnosti. V gozdu so mu kradli les. Sam si ni upal priti do policijske postaje. Zato smo stik s policijo in odgovorno osebo, ki to nadzira, navezali mi. Povezali smo jih. Občan, ki se sam ni upal prijaviti težav, je podal prijave in določene institucije so stvar prevzele. Bil nam je zelo hvaležen," je povedal Kastelic.

Opaža tudi, da je zaupanje ljudi v institucije precej slabše kot v Sloveniji. "Pri nas, ko greš na upravno enoto, urediš dokumentacijo. Ko gre tukaj človek na občino, ga pošiljajo od institucije do institucije z neko dokumentacijo. Narediti mora en kup dodatnih poti, da recimo dobi osebno izkaznico. In na koncu, če jo dobi."

Kot pove vodja Skupine za povezavo in spremljanje (LMT) v občini Glogovac, praporščak Goraz Šegula, so na terenu "oči in ušesa poveljnika". Njihova primarna naloga je delovanje v okviru poslanstva KFOR. "Skupine za povezavo in spremljanje se povezujejo z različnimi subjekti na terenu – od vladnih, nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij, do lokalnega prebivalstva, županov, direktoratov, šol, javnih služb, gospodarskih subjektov. Delo LMT na terenu je precej pestro."

Za razliko od občin na severu njihova skupina nima občutka, da bi v Glogovcu vladala povečana napetost po zadnjih dogodkih. "Pri nas je situacija umirjena, stabilna. Z lokalnim prebivalstvom delujemo zelo dobro, se ne čutijo nobene napetosti." Prav tako ni dodatne zaskrbljenosti med vojaki. 

"Slovenci smo nevtralni in zaželeni na obeh straneh"

Znotraj KFOR deluje tudi Center za nekinetično delovanje, ki je sestavljen iz štirih sektorjev. Enemu od teh – Celici za koordinacijo skupin za povezavo in spremljanje, poveljuje Slovenec, podpolkovnik Matjaž Bončina. Gre za sektor, ki koordinira vse skupine za povezavo in spremljanje. Na Kosovu jih je 30, vsaka skupina pa je zadolžena za svojo občino. Slovenski kontingent je zadolžen za pet občin. Njegov sektor vsak dan "sprejema poročila iz vseh skupin, jih obdela, presortira in izloča ven najpomembnejše stvari za misijo KFOR".

Bončina pojasni tudi delovanje ostalih treh sektorjev. Sektor za civilno-vojaško sodelovanje skrbi za donacije in potrebe civilnega prebivalstva po določenih sredstvih, ki jih primanjkuje. Med drugim gre za šole, gasilske organizacije, zdravstvo. Ta sektor tudi spremlja, kaj se potem s temi sredstvi dogaja, pove Bončina.

V okviru centra deluje sektor za informacijsko delovanje, ki zbira vse informacije, jih obdeluje in predlaga poveljniku in poveljnikom na nižjih nivojih. "Ta sektor tudi opredeli ključna sporočila za vse pripadnike KFOR na vseh nivojih in jih potem tudi sporočamo lokalnemu prebivalstvu in vsem institucijam na Kosovu." Kot izpostavlja, je pomembno, da KFOR komunicira enotno. 

V kampu Film City pa oddaja radijska postaja K4, in sicer tako v albanskem kot v srbskem jeziku. Tu sta še televizija in revija, prav tako v sklopu KFOR. Mediji spadajo v četrti sektor za psihološko delovanje. "Ciljno prebivalstvo so predvsem mladi. Ta sektor tudi meri utrip v medijih in na družbenih omrežjih," pojasnjuje podpolkovnik.

Tudi on še posebej izpostavlja prednost, ki jo imajo Slovenci v komunikaciji z delom prebivalstva. "Največji izziv je jezik, kjer pa imamo Slovenci kar veliko prednost, saj poznamo srbski jezik in ne potrebujemo prevajalcev. Se lahko direktno pogovarjamo s srbskim delom, pri Albancih pa potrebujemo prevajalca. Naša prednost je tudi poznavanje zgodovine. Slovenci smo že od nekdaj nevtralni in nismo ne na albanski ne na srbski strani. Ljudje nas tudi kot take jemljejo. Smo zaželeni. Nimamo preteklosti, ki bi nas bremenila na tem delu Balkana."

Dobra morala in duhovna pomoč

Da je morala med slovenskimi vojaki na zelo visokem nivoju, je bilo v času samega druženja očitno. To nam je potrdil tudi poveljnik kontingenta podpolkovnik Krivec. "Motivacija in morala naših pripadnikov sta dobri. Pred nami so božični prazniki. Raje bi bili doma z našimi družinami, vendar kot pripadniki SV opravljamo naš poklic s srcem. Za pripadnike bodo organizirali posamezne aktivnosti, da bomo tudi naš praznični čas izkoristili v duhu božičnega časa in vzdušja."

 Za duhovno podporo slovenskim vojakom skrbi tudi vojaški kaplan v SV Matjaž Muršič. Nanj se (lahko) vojaki obračajo z različnimi težavami. Kot kaplan, poleg ožje duhovne oskrbe, zagotavlja tudi duhovno oskrbo v smislu celostne skrbi za pripadnike. "Naj bo to za osebne težave, stiske, ki morda nastanejo na misiji ali pa doma. Ljudje imamo nekoga doma, ki nas ima rad, ki ga skrbi, ki mu ni vseeno. Morda te iskrice, ki prihajajo, zbudijo kakšno slabo voljo, žalost, tudi razočaranje. Takrat je pomembno, da sem kot kaplan prisoten, da se pripadnik name obrne s svojimi izzivi, da pomagam svetovati, tolažiti, predvsem pa nuditi bližino, da se ne počuti nikoli samega."

Kaplan je vedno dodana vrednost, pravi Muršič. "Je tudi tisti, ki gre lahko v vsakem trenutku do poveljnika in poskuša rešiti, če zazna, da so kakšni izzivi ali težave. Predvsem pa je pomembno to, da smo kaplani tisti, ki smo na voljo in človeku blizu. Če človeka poznaš, mu tudi lažje zaupaš in boš do njega lažje pristopil."

Čeprav v okviru KFOR delujejo le katoliški in evangeličanski duhovniki, je kapelica v bazi Film City opremljena tudi s številnimi pravoslavnimi svetimi podobami – ikonami. "Smo na območju, kjer ima pravoslavje veliko zgodovinsko tradicijo in je veliko pravoslavnih samostanov. Te ikone uporabljamo v vseh kapelah, vseh bogoslužnih prostorih in bazah. Zgodovinsko gledano gre za avtohtonost, ki je tukaj prisotna že 700 ali 800 let."

Kaplan Muršič ob božičnih praznikih v domovino pošilja sporočilo miru in varnosti. "Božič je vedno praznik miru, nežnosti, bližine in topline. Kristjani verujemo, da se je na božično noč rodil božji sin kot malo dete in nam prinesel toplino, mir in tudi varnost. Želim, da bi to državljani začutili in bi nas to povezalo."

Muršič še dodaja, da se je na vsaki misiji doslej zgodilo, da se kateri izmed pripadnikov javi za pridobitev manjkajočih zakramentov. "Velikokrat je ta želja tlela že nekaj časa in je bila to priložnost, ki so jo na misiji izkoristili. V času misije se na to pripravljamo, imamo tedenska srečanja in potem proti koncu misije na območje delovanja pride vojaški vikar, ki podeli zakramente."

 Šarec: Slovenske pripadnike bo kmalu lahko pripeljal tudi spartan

Slovenske pripadnike je v bazah Film City in Novo selo obiskal tudi obrambni minister Marjan Šarec, ki se je v poveljstvu KFOR sestal tudi s poveljnikom KFOR, turškim generalmajorjem Özkanom Ulutasom. Ob obisku je pohvalil vojake, ki so, kot mu je povedal tudi Ulutas, izjemno cenjeni zaradi poznavanja jezika, lokalnih navad in razmer. "Državljani so lahko ponosni na vas," je vojakom dejal Šarec. Zbranim je zaželel mirne praznike in vse dobro v novem letu.

Obrambni minister je tudi dejal, da lahko pripadniki kontingenta kmalu pričakujejo možnost prevoza z novim taktičnim transportnim letalom, ki ga je pridobila Slovenska vojska – C-27J Spartan. "Bilo bi res malce nedostojno, da smo sprejeli to letalo v naše vrste, ga krstili, potem pa bi se naše pripadnice in pripadniki domov peljali s tujimi silami," je povedal.

Šarec se je dotaknil tudi septembrskega zaostrovanja razmer na Kosovu, ki je bilo izziv za pripadnike KFOR. "Zagotovo nas je to napeljalo na drugačno razmišljanje, do tega, da je treba na Zahodnem Balkanu vedno pričakovati razvoj dogodkov, ki ga nisi predvidel." Ob tem je dejal, da je Slovenija podpornica dialoga med Prištino in Beogradom in znova poudaril pomen približevanja balkanskih držav EU. "Politična rešitev bo potrebna in te države se je nadejajo. Dlje kot se ta rešitev odmika, več je vakuuma, več je priložnosti za to, da Rusija izkorišča situacijo za svoje interese."

Poudaril je še, da na približevanje držav EU in Nato ne smemo gledati zgolj s stališča vojaške, ampak tudi politične prisotnosti.