Kriminalisti še vedno zbirajo obvestila za štiri primere onesnaževanja okolja, ki so se zgodili v letošnjem letu. "Pred zadevo Zagradec obravnavamo sum kaznivega dejanja najdbe osmih kovinskih sodov neznane vsebine na Rjavi cesti, izlitje nevarne snovi na Savski cesti, najdba neznane snovi in sodov na Koželjevi,"je povedal Branko Slak s Policijske uprave Ljubljana.
Ena največjih nesreč se je sicer pripetila leta 1998, ko se je pri Ortneku med Velikimi Laščami in Ribnico v potok Tržiščnica izlilo kar 800 litrov nafte. Nafta je 30 kilometrov prepotovala v trinajstih dneh.
Štiri leta zatem je v potoku Belca, ki teče skozi naselje Suha, poginilo okrog 15 tisoč postrvi, ki so jih v potok vložili le dva meseca prej. Po oceni kranjske ribiške družine je nastalo škode za 2 milijona tojarjev.
Istega leta, mesec dni kasneje, je v Ljubljanici poginilo več kot dve toni rib. V reko se je namreč iz tovarne Belinka izlilo kar sto litrov žveplene kisline, ker je nekdo od zaposlenih pozabil zapreti ventil.
V lanskem letu smo sicer največkrat poročali o množičnem poginu rib. Najprej junija, ko je zaradi suše in pomanjkanja kisika v Ljubljanici poginilo okrog pol tone lipanjev, velikih mren, klenov in postrvi, nekaj dni zatem pa še približno 300 kilogramov omenjenih rib.
V Cerknem je teden dni kasneje domnevno zaradi klorirane vode iz hotela Cerkno poginilo dva tisoč rib, med njimi okrog sto soških postrvi.
Julija 2003 je v Kamniški Bistrici poginilo blizu 200 kg rib. Domžalski ribiči so za pogin krivili podjetje Količevo karton.To naj naj bi namreč v reko izpuščalo neustrezno očiščene in ohlajene odpadne vode. Zaradi visokih temperatur vode in nizkih vodostajev rek, je bilo pomanjkanje kisika usodno za številne klene in potočne postrvi.
_______________________________________________
V studiu 24ur smo se o zadnjem onesnaženju pri Zagradcu na Dolenjskem pogovarjali z dr. Petrom Otorepcem z Inštituta za varovanje zdravja.
Kako nevarne so snovi, ki so jih razlili nad vodnim zajetjem? Slišali smo, da gre za luge in močno žvepleno kislino.
V tem primeru gre za kislino in nekaj težkih kovin: nikelj, krom, baker in arzen. Gre za snovi, ki se uporabljajo pri galvanizaciji oziroma v industriji. Njihova nevarnost je odvisna od količine, ki jo zaužijemo. Pri veliki količini gre za hude okvare tkiva oziroma organizma predvsem pri zaužitju kisline, ki jo poznamo iz prakse pri zastrupitvah. Ko gre za težke kovine se pojavljajo podobni simptomi: uničenje tkiva, težave s prebavili, bruhanje. To so v bistvu akutne zastrupitve, ki jih v tem primeru verjetno ne bomo nikoli opazili.
Kako pa lahko te snovi v naravi nevtraliziramo? Ali je šlo za srečno naključje, ker sta se "srečali" baza in kislina?
Verjetno sta se baza in kislina med seboj nevtralizirali, kovine pa v naravi ostajajo, tako da se sčasoma splavljajo v okolico in tudi v vodo.
Kako dolgo pa so te snovi nevarne?
Načelno so te snovi nevarne, dokler jih uživamo. Lahko pridejo v vodo, zato obstaja nevarnost za zdravje.
Je še kakšna možnost, da pride do kontaminacije vode?
Tega natančno ne vemo, obstaja pa verjetnost, da se bo to zgodilo.
Bi bilo potrebno po vašem mnenju v tem primeru zajetje Globočec preventivno zapreti?
Verjetno. V tem trenutku situacijo spremljamo. V kolikor bodo koncentracije v pitni vodi presežene, bo verjetno prišlo do zaprtja tega vodnega vira.
