Slovenci pričeli odkrivati lastno deželo: na Dolenjskem v zidanice, v Pomurju v toplice

Na Dolenjskem, kjer so se pred desetletjem lotili razvijanja turizma v vinogradniških zidanicah, si na račun okrepljenega zanimanja slovenskih gostov za domače okolje obetajo dobro turistično sezono. Zanimanje, ki ga spodbujajo turistični boni, bo imelo tudi dolgoročen promocijski učinek, meni konzorcij turizma v zidanicah.

Predstavnica Združenja konzorcij turizem v zidanicah Petra Štukelj je navedla, da sta kar opazni januarski in februarski rasti povpraševanja po tovrstnem počitnikovanju marca in aprila sledila drastičen padec in do 90-odstotna odpoved rezervacij.

Šlo je predvsem za tuje goste, ki so pretekla leta prevladovali, uvedba turističnih bonov pa je nato zanimanje za tovrstne turistične storitve okrepila. In sicer predvsem pri domačih gostih, ki so ob epidemiološki grožnji začeli odkrivati lastno deželo, je pojasnila.

Aprilu, ko so bile njihove zmogljivosti praktično prazne, je maja sledila zložna rast zanimanja domačih gostov. Junijski obisk je bil nato že primerljiv z lanskim, julija oziroma zadnji mesec pa so v zidanicah že za približno dve petini presegli primerljivi lanski obisk. Dober obisk si obetajo tudi avgusta in septembra in verjetno še do konca leta.

Delež domačih gostov je bil lani manj kot 25-odstoten, letos pa dosega tri četrtine. Prevlado domačih gostov pričakujejo vse do oktobra, je dodala Štukljeva.

Največ zanimanja za večdnevno bivanje v zidanicah sicer beležijo poleti in septembra. Za zdaj lahko nastanijo le posamezne goste ali skupaj po nekaj oseb. Zmogljivosti za obiske večjih skupin pa na pretežno manjših lokacijah, posejanih po vinogradniških območjih Dolenjske, Bele krajine in kozjanskega Obsotelja, še ne premorejo.

Za zdaj imajo na voljo 42 zidanic, 29 na Dolenjskem, osem v Beli krajini in pet v Obsotelju. Skupaj imajo približno 240 ležišč, s katerimi pokrivajo celotno vinorodno deželo Posavje. Od tega imajo na Dolenjskem na voljo približno 160 ležišč, v Beli krajini 40 in preostanek v Obsotelju. Pri tovrstnih zmogljivostih zadnja leta beležijo do 10-odstotno letno rast.

Med prednostmi turizma v zidanicah je Štukljeva navedla edinstvena doživetja, ki jim "drugje po svetu" ni para: domačnost in gostoljubnost slovenskega podeželja, naravno okolje, mir in sprostitev ter povezanost z območnim tradicionalnim vinogradništvom. Na račun ohranjanja tradicionalnega vinogradništva in turizma v zidanicah bo obstala tudi marsikatera sekiri zapisana trta, je še ponazorila.

Ponudnik tovrstnih storitev na pobočju novomeške Trške gore in lastnik zidanice Hočevar Martin Hočevar je dejal, da so med razlogi za obisk odločilni mirno naravno okolje, domačnost, domača postrežba, kulinarika in vino. Prav tako je izpostavil lepe razglede po okoliški naravi, možnost rekreacije, kolesarstva in pohodništva, predvsem pa privlačnost slovenskega podeželja.

Zanimanje za tovrstno ponudbo sicer zadnja leta raste, je še zatrdil Hočevar.

V Pomurju daleč največ unovčenih turističnih bonov v Moravskih Toplicah

V Pomurju je ta hip zasedenost turističnih zmogljivosti skoraj stoodstotna, daleč največ turističnih bonov pa so unovčili v Občini Moravske Toplice, ki v državnem merilu zaostaja le za Portorožem in Izolo. Zelo dobra zasedenost turističnih zmogljivosti se v Pomurju obeta tudi v avgustu.

Čeprav natančnih podatkov ni, ker prihajajo z zaostankom, tudi Finančna uprava RS (Furs) ima zadnje za 15. julij, predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek z gotovostjo trdi, da so tako rekoč vse zmogljivosti zasedene. Gostje so večinoma Slovenci s turističnimi boni, v Pomurje je zašlo le nekaj avtobusov iz Češke in Nemčije.

Po unovčenih bonih Moravskim Toplicam sledijo občine Ljutomer, Veržej, Lendava in Murska Sobota.

Čeprav velikega izpada dohodka v marcu, aprilu in maju po besedah Kamenška ne bodo nadomestili, so boni za Pomurje velika pomoč, tudi zato, ker je julij sicer eden najslabše zasedenih mesecev. Turisti namreč prihajajo v pokrajino še vedno predvsem zaradi toplic in zdravilišč.

Prav teh pa je v Občini Moravske Toplice največ, poleg treh v Termah 3000 je tu še hotel Vivat, v katerem je po podatkih Fursa največ obiskovalcev, več kot tisoč, izkoristilo bone, sledita hotela Ajda in Livada v Termah 3000.

Tudi župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač pravi, da so boni zelo dobra rešitev in da so zdaj lahko zapolnili sobe še tisti, ki so nad dejavnostjo že malo obupali. Konec marca turistov skoraj ni bilo, zdaj pa so gostje zasedli tudi turistične kmetije in apartmaje, tako da je dnevno v občini okoli 1300 turistov. Glavač pa priznava, da je ob plusih zaradi 'drugačnih' gostov zaznati tudi kakšen minus in turistično anekdoto.

Občina je lani od turistične takse dobila okoli 600.000 evrov, vložili so jih predvsem v delovanje Turistično-informativnega centra (Tic) in promocijo ter komunalno infrastrukturo, ki je bolj ali manj povezana s turizmom, od kolesarskih poti do urejevanja ulic in razsvetljave.

Na moravskotopliškem Ticu napovedujejo zelo dober obisk tudi v avgustu, prav zdaj pa predstavljajo komunikacijsko kampanjo Lokalni ponudniki vabijo, saj so prepričani, da ti močno soustvarjajo privlačno podobo turističnega cilja.

V Občini Veržej so unovčeni boni predvsem na račun Term Banovci, v Murski Soboti pa ob veliki zasedenosti prenočišč opažajo tudi veliko večje zanimanje turistov za odkrivanje mesta in regije, med drugim tudi večji obisk ob Soboškem jezeru.

Precejšnja sprememba pa je vidna na eni od najbolj znanih pomurskih in slovenskih turističnih točk, lendavskem Vinariumu. Velikih skupin izletnikov je manj, zato pa prihajajo manjše skupine, družine in posamezniki. Tudi v Gornji Radgoni je opazen predvsem obisk individualnih gostov, Bioterme pri Mali Nedelji v ljutomerski občini so prav tako zasedene do jeseni.

Prebivalci Pomurja so po podatkih Fursa največ turističnih bonov unovčili v občinah Piran, Izola Bovec, Bohinj, Kranjska Gora in Koper, unovčevali pa so jih prebivalci iz vseh 27 pomurskih občin.

Na teren ocenjevalci v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna

Na teren pa se danes odpravlja strokovna komisija akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, v okviru katere kraji, kampi, tematske poti in drugi ponudniki tekmujejo v urejenosti in gostoljubnosti. Akcijo vsako leto organizira Turistična zveze Slovenije, častno pokroviteljstvo pa je tokrat prevzel predsednik vlade Janez Janša.

Moja dežela - lepa in gostoljubna je vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, vasi, krajev, glampingov, hostlov, tematskih poti ter mestnih, trških in vaških jeder. Letos so se izboru pridružile tudi vojašnice, Petrol pa bo v okviru akcije ocenjeval svoje bencinske servise.

Ocenjevanje bo trajalo do sredine septembra, zmagovalce pa bodo razglasili na dnevih slovenskega turizma, ki bodo v Laškem med 12 in 14. oktobrom, so sporočili iz Turistične zveze Slovenije.

Akcija letos poteka 29. leto, strokovna komisija pa ugotavlja, da je Slovenija iz leta v leto bolj urejena. "Če pogledam 10 let nazaj, vidim, da ni primerjave. Razvoj je velik. Ljudje se trudijo in ko grem na teren, poskušam prepoznati prostovoljsko delo turističnih društev in njihovih članov," je povedala ocenjevalka Ivica Počervina.

Ocenjevalci, ki bodo danes delo začeli na Gorenjskem, bodo letos ocenili 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turističnih krajev, 13 zdraviliških krajev, sedem hostlov, 19 kampov in glampingov, 16 tematskih poti ter 14 vojašnic.

Za ocenjevanje najbolj zahtevna kategorija so mestna, vaška in trška jedra, zato v strokovni komisiji sodelujeta tudi dva arhitekta. Ena od njiju je Lenka Molek, ki je pojasnila, da gre običajno za zgodovinska jedra, ki so tudi nosilci nekih tradicij, identitete. "Desetletja so bila zanemarjena, zdaj pa se po zaslugi evropskih sredstev tudi pri nas končno nekaj spreminja," je ugotovila.

Pri ocenjevanju pa lahko sodeluje tudi širša javnost. Od 10. avgusta do 8. septembra bo namreč mogoče prek spletnih strani Turistične zveze Slovenije glasovati za najlepši in najgostoljubnejši zdraviliški kraj, najlepši in najgostoljubnejši turistični kraj ter najlepše in najgostoljubnejše večje mesto.