'Sredstva EU za okrevanje bi morale prejeti le države, ki spoštujejo pravno državo'

Raziskava Eurobarometer, ki jo je v luči govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji, ki bo 15. septembra, objavil Evropski parlament, jasno kaže, da javnost podpira načelo, da morajo biti sredstva EU, izplačana v okviru evropskega instrumenta za okrevanje, porabljena pregledno in da morajo biti učinkovito nadzorovana.

Evropejci namreč v ta sredstva polagajo veliko upov, ko gre za pokoronsko okrevanje. Tudi Slovenci. Iz raziskave tako izhaja, da se 53 odstotkov evropskih državljanov (v Sloveniji 51 odstotkov) popolnoma strinja, da mora obstajati učinkovit nadzor, nadaljnjih 32 odstotkov (pri nas 36) pa se jih dokaj strinja s tem. In še najbolj zgovoren podatek: v povprečju se na ravni EU le 2 odstotka vprašanih (pri nas 3 odstotki) s tem sploh ne strinjata.  

Za to se sicer zavzema tudi Evropski parlament, ki trenutno skupaj s Komisijo podrobno preučuje nacionalne načrte držav članic za okrevanje in odpornost, da bi zagotovili, da bodo ta sredstva porabljena v skladu s cilji bolj zelene, bolj digitalne in odporne evropske družbe.

"Evropski parlament je jasno poudaril, da sredstev EU za okrevanje ne bi smele prejeti vlade, ki ne spoštujejo temeljnih demokratičnih vrednot ali pravne države. Ta raziskava potrjuje, da se velika večina državljanov EU strinja s tem. Če nekdo ves čas spodkopava vrednote EU, ne more pričakovati, da bo prejel sredstva EU," ob tem pravi predsednik Parlamenta David Sassoli.

Evropejci ne zaupajo vladam

41 odstotkov anketirancev sicer ni prepričanih, da bodo njihove nacionalne vlade sredstva sposobne ustrezno porabiti.

Vseeno pa državljani EU pozitivno ocenjujejo namen programa Evropske unije za okrevanje, vrednega 800 milijard evrov, saj trije od petih državljanov menijo, da bodo projekti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje njihovi državi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija covida-19. 

Prav tako jih 59 odstotkov meni, da se bo lahko njihova država s pomočjo programa bolje pripravila na prihodnje izzive. 

Javno mnenje tako ostaja precej naklonjeno povezavi. 53 odstotkov evropskih državljanov ima pozitivno mnenje o Evropski uniji, le 19 odstotkov pa jih ima dokaj ali zelo negativno mnenje o njej. V Sloveniji znaša ta delež le 10 odstotkov. 

Več kot polovica Slovencev meni, da gredo stvari doma v napačno smer

Manj kot z EU so Slovenci zadovoljni s stanjem v lastni državi. Kar 55 odstotkov slovenskih anketirancev meni, da gredo stvari v Sloveniji na splošno v napačno smer. 

Na evropski ravni se Slovenija glede tega vidika tako uvršča na rep: enako nezadovoljni so Švedi – njihova država se sicer sooča z vladno krizo – manj zadovoljni s splošnim razvojem dogodkov v lastni državi pa so le še na Poljskem in Madžarskem. 

Da gredo stvari na splošno v pravo smer, je menilo le 14  odstotkov slovenskih anketirancev. Na drugi strani pa je na primer na Portugalskem s stanjem v državi zadovoljnih 45 odstotkov vprašanih.  

Slovenci med največjimi nasprotniki cepljenja

Med stvarmi, ki jezijo Slovence, je nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19: le 6 odstotkov vprašanih je zelo zadovoljnih s  strategijo vlade, 25 odstotkov jih je dokaj zadovoljnih, medtem ko jih je 28 odstotkov oziroma 38 odstotkov dokaj oziroma zelo nezadovoljnih z njeno strategijo. Manj zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja so bili na splošno le še na Slovaškem, medtem ko je bil delež vprašanih, ki sploh niso bili zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja, med slovenskimi anketiranci z 38 odstotki največji na ravni povezave. 

 V anketi so tudi preverjali strinjanje s trditvijo "Vsi bi se morali cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost". Slovenija se je uvrstila na predzadnje mesto, za Bolgarijo, saj se je s trditvijo strinjalo le 17 odstotkov vprašanih, na ravni EU pa 40 odstotkov. 

Prav tako se kar 40 odstotkov slovenskih anketirancev ne strinja s trditvijo, da koristi cepljenja proti covidu-19 na splošno prevladajo nad tveganji, povezanimi z njim. Na ravni povezave je ta delež znašal 22 odstotkov. Prav tako kar 68 odstotkov slovenskih anketirancev ne verjame, da so slovenski javni organi dovolj transparentni glede cepiv proti covidu-19. Manj zaupanja v pristojne glede cepiv so izrazili le še na Hrvaškem, kjer je bil ta delež 73 odstotkov.  

Tudi s trditvijo, da je evropsko digitalno covidno potrdilo najvarnejše sredstvo za prosto gibanje po Evropi med pandemijo, so se slovenski anketiranci v evropskem povprečju strinjali najmanj (48 odstotkov), najbolj pa so se z njo strinjali portugalski,  malteški in italijanski anketiranci – več kot 75 odstotkov. 

Drugačne prioritete

Na vprašanje, katere teme bi moral Evropski parlament obravnavati kot svoje politične prioritete, je največ anketirancev v EU navedlo ukrepe proti podnebnim spremembam. Izpostavili pa so še boj proti revščini in socialni izključenosti, podporo gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest ter boj proti terorizmu. 

Zanimivo so precej zadaj migracije in azil – šele na četrtem mestu. 

So pa madžarski in poljski državljani vprašanje "demokracija in pravna država", ki je v EU v povprečju na osmem mestu, uvrstili med najpomembnejše prioritete Parlamenta.